Ob ponarejevalcih morajo sodelovati le še javno priznani umetniški kritiki, ki se požvižgajo na prisego o poštenosti ob ocenjevanju originalnosti, kajti v zraku vedno visijo desetine in stotine milijonov dolarjev bogatih zbirateljev, ki vedo, da gre za ponaredke tako »umetnin« kot certifikatov, pa se vseeno sprenevedajo, da kupujejo originale. Trgovina s ponaredki, kot da so originali, je namreč eden od temeljev neoliberalizma, s katerim se hrani tudi naša politika, piše Aleksander Lucu v novi številki Nedeljskega dnevnika.

Filmarji v Hollywoodu že sestavljajo paradno ekipo filmskih igralcev in igralk svetovnega slovesa, ki naj bi nastopili v filmu po scenariju knjige, ki sta jo skupaj napisala vedno cenjen slovenski pisatelj in nekdanji predsednik Društva slovenskih pisateljev Slavko Pregl in Leon Pogelšek, ki je pri prodaji »umetnin« sodeloval v živo od A do Ž in vse skupaj tudi verno in identično zapisal.

Knjiga obeh avtorjev je izšla pri Mladinski knjigi v nakladi tisoč izvodov z naslovom Skrivnost se imenuje Erich Šlomovič. Srbski Jud Šlomovič se je pred drugo svetovno vojno vrtel v smetani pariških galeristov in se vrnil v kraljevino Jugoslavijo z izjemno bogato zbirko slik najbolj občudovanih svetovnih slikarjev. Del njegove zbirke je izginil v železniški nesreči, zajeten ostanek pa je še vedno skrivnost, kajti Šlomovič je končal v nemškem koncentracijskem taborišču.

Ob filmu so priložnost z možnim zaslužkom takoj zaslutili statisti v knjigi in ob njej, kajti pritakniti svoje ime k filmu, ki bo zanesljiva uspešnica, bi bilo veličastno. Mogoče se bo zganila tudi slovenska zakonodaja, ki ponarejanje umetnin in prodajo ponaredkov z zakonom skoraj ne preganja, čeprav nad zakoni trenutno bedi sam ekspert za sodstvo predsednik vlade Janez Janša, ki se je izkazal za samooklicanega največjega nepoznavalca ameriške volilne zakonodaje (doma sicer že leta razpreda o spremembi volilnega sistema), verjetno niti slučajno ne ve, kje je najbolj skrit vzrok, zaradi katerega Donalda Trumpa ne bodo kar tako spravili iz Ovalne pisarne v Beli hiši, kjer je imel kot predsednik popolno imuniteto pred zakoni. Šefi največjih ameriških bank, ki jih sicer vodijo Indijci, ki imajo v glavi dobesedno vgrajene finančne računalnike, so že napovedali, da bodo takoj po padcu od Trumpa zahtevali poravnavo za več kot milijardo hipotekarnih kreditov, ki jih je zapravil za gradnjo nedokončanih ali zdaj zaprtih hotelov. Pozor: Trumpovi finančniki so prav potiho hoteli priti do denarja v ruskih bankah (Sberbank je trenutno med tremi najsolidnejšimi bankami na svetu), vendar je takoj zarohnela, razglašena za najboljšo guvernerko na svetu, guvernerka ruske centralne banke, Elvira Nabiullina, ki ji niti Vladimir Putin ne upa prav veliko oporekati, kajti stroga dama je ruske finance res spravila v red. Sicer pa v svetu že velja, da je možno vrnitev kreditov od Trumpa dobiti samo na balkanski solarni finančni sistem po načelu »Pare na sunce ili…!« Tako bo Trumpu mogoče ostala edinstvena priložnost, da se do konca življenja z Melanio preseli v kakšno zidanico okoli Sevnice, kjer ga bo Janez Janša lahko obiskoval vsak dan.

Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika.

Pozor, čas je za božičnico

Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kako začenjamo s tradicionalno akcijo Božičnica Nedeljskega, v kateri skupaj s podjetjem Lidl Slovenija podarjamo dvesto božičnic po 30 evrov, opisujemo, kako napeto je stanje na infekcijski kliniki v Ljubljani zaradi bolnikov s koronavirusom, seveda obširno analiziramo predsedniške volitve v ZDA, veselimo se uspehov kolesarja Primoža Rogliča in motorosista Tima Gajserja, spominjamo se tragične nesreče, ko je v tunelu zagorela vzpenjača, ki je vozila smučarje na Kaprun – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.