Bolgarija in Severna Makedonija bi morali do danes doseči dogovor o reševanju spornih zgodovinskih vprašanj identitete in jezika, kar je uradna Sofija postavila za pogoj, da ne bo ovirala pristopnega procesa Makedonije k EU z vetom. Gre za vprašanje potrjevanja pogajalskega okvira Severne Makedonije z Evropsko unijo, o katerem bi danes moral odločiti svet za splošne zadeve EU, vendar je zasedanje za en teden predstavljeno. Do spremembe datuma je prišlo, ker je predsedujoči zasedanju, nemški minister Michael Roth, v preventivni karanteni.

Ta sicer neželena preložitev zasedanja pa diplomatom in nemškemu predsedstvu EU, ki si zelo prizadeva za začetek pristopnih pogajanj Severne Makedonije še v času njegovega mandata, ponuja nekaj dodatnega časa, da morebiti le najdejo dogovor do prihodnjega tedna.

»Še vedno obstaja možnost bolgarskega veta na začetek pristopnih pogovorov Evropske unije z Makedonijo, če ne bodo zadovoljni z ureditvijo nekaterih zgodovinskih vprašanj. Če bo to postalo norma, lahko pozabimo na pridružitev zahodnega Balkana Evropski uniji v naslednjih generacijah,« svari nekdanji švedski premier in zunanji minister Carl Bildt, ki je bil nekaj časa posebni odposlanec generalnega sekretarja Združenih narodov za Balkan. Njegova opozorila so morda nekoliko pretirana, a dejstvo je, da so na zahodnem Balkanu pričakovanja glede pridruževanja Evropski uniji zelo zadržana. EU se namreč po šestem krogu širitve integracije že leta nahaja v tako imenovani širitveni utrujenosti. Prav tako se je upočasnil sam pogajalski proces zaradi novih kriterijev, ki jih je zahtevala in dosegla Francija.

Trenja glede korenin makedonskega jezika

Razlog za napovedani bolgarski veto, o čemer je Sofija minuli petek obvestila evropsko komisijo, so odprta zgodovinska vprašanja. Državi sta se leta 2017 s sklenitvijo sporazuma o prijateljstvu dogovorili, da bo o teh vprašanjih razpravljala meddržavna skupina zgodovinarjev, ki pa kljub številnim zasedanjem ni prišla do zaključkov. Njeno delo je bilo pretrgano tudi zaradi lanskih makedonskih volitev in pandemije novega koronavirusa.

Ob nestrinjanju glede pesnikov in nacionalnih herojev (Bolgarija trdi, da je makedonski nacionalni heroj Golce Delčev Bolgar) je srčika spora izvor makedonskega jezika. Sofija zagovarja stališče, da se makedonski jezik ne bi smel imenovati makedonščina, temveč »uradni jezik Severne Makedonije«. Oblasti v Skopju bi po zahtevah Sofije morale priznati, da makedonska identiteta in jezik izhajata iz bolgarskih. S takšnim priznanjem bi se Skopje posledično odpovedalo tudi zahtevam za spoštovanje pravic makedonske manjšine v Bolgariji.

Vse od 50. let prejšnjega stoletja Bolgarija trdi, da so slovanski prebivalci Severne Makedonije dejansko Bolgari in govorijo bolgarski jezik, vendar naj bi jim v okviru Jugoslavije takratni režim vsilil makedonsko identiteto.

Stopnjevanje bolgarskega pritiska

Že poleti je bila makedonska javnost ogorčena, ko je Bolgarija v evropske prestolnice poslala večstranski memorandum, v katerem je opisovala svoje poglede na izvor makedonskega jezika in menila, da lahko pristopna pogajanja služijo Makedoniji kot priložnost, da pretrga z ideološko zapuščino prejšnje države.

Sofija je nato svoje aktivnosti še stopnjevala. Zahtevala je, da se odprta zgodovinska vprašanja vključijo v pogajalski okvir za članstvo Makedonije v EU. Ker se to ni zgodilo in je nemško predsedstvo poskušalo zgodovinska vprašanja izločiti v posebno deklaracijo, Bolgarija zdaj de facto napoveduje veto na začetek pristopnih pogajanj Severne Makedonije, ki je že leta 2015 postala kandidatka za članstvo v Uniji. Če do prihodnjega tedna ne bodo presekali gordijskega vozla med Skopjem in Sofijo, se pristopna pogajanja na načrtovani decembrski medvladni konferenci očitno ne bodo začela.