Prvo ligo na vsakem koraku spremljajo posebni pogoji zaradi zdravstvenih tegob tega časa. Nogometaši so do novega reprezentančnega premora pod streho spravili skoraj vse načrtovane tekme, ki razkrivajo, da je tekmovanje postalo veliko bolj nepredvidljivo. V Sloveniji ni ekipe, ki bi suvereno narekovala ritem prvenstva, kar pomeni, da se nikomur ni uspelo v celoti prilagoditi novi realnosti.

Doslej sta službo zaradi slabih rezultatov izgubila dva trenerja – Gorica je odslovila Borivoja Lučića in pripeljala Gordana Petrića, Maribor pa je po evropskem debaklu odpustil Sergeja Jakirovića in ustoličil Maura Camoranesija. Nekdanji svetovni prvak z Italijo je bil na začetku sezone trener Tabora, a ga je premamil klic iz Ljudskega vrta. Sežance je nato prevzel Goran Stanković. Trenerski stolček se v Olimpiji neprestano maje Dinu Skenderju, a po sobotnem porazu s Koprom ni bilo pretresov, ker je predsednik kluba Milan Mandarić vse podredil lastni ozdravitvi po potrjeni okužbi z novim virusom.

Celjane prehitel državni naslov

Posebnost nove sezone so izrazito majhne razlike med klubi, ki si na lestvici neprestano podajajo položaje. Novinec v ligi Koper se je po odmevni zmagi v Stožicah izstrelil na vrh, kjer sta z boljšo razliko v zadetkih tudi Maribor in Mura. Olimpija je četrta, a zaostaja le za točko. Prvenstvo je zelo izenačeno, ker se vsem klubom dogajajo spodrsljaji in nihče ne zmore zasijati v šampionskem slogu. Trojica vodilnih moštev je samo na enajstih tekmah zapravila štirinajst točk, zato je krog kandidatov za naslov prvaka širši kot v minulih letih, veliko bolj negotov je postal tudi boj za obstanek. V zadnjem mesecu je najbolj zagnan Koper, ki je proti Olimpiji dosegel tretjo zmago zapored, kar v novi sezoni ni uspelo še nikomur.

Najučinkovitejši napad ima Maribor, ki je na 11 tekmah dosegel 24 zadetkov. Camoranesi med vsemi trenerji v ligi zagovarja nogomet z največ intenzivnosti, zato trpi tudi obramba. Najbolj disciplinirana ekipa v ligi je Mura s šestimi prejetimi goli. Trener Ante Šimundža zagovarja in nadgrajuje taktično kulturo, ki jo je osvojil v Mariboru. Državni prvak Celje ima kopico težav od začetka sezone, ko se sprva ni najbolje znašel na evropski sceni, potem pa je prodal kapetana Mitjo Lotriča in prvega napadalca Daria Vizingerja. Vse od poletja krožijo ugibanja, koliko časa bo na celjski klopi zdržal Dušan Kosić, ki je po slovesu športnega direktorja Branka Veršiča izgubil močnega zaupnika in podpornika znotraj kluba. Izkazalo se je, da Celjani niso bili pripravljeni na vse izzive, ki jih prinaša osvojitev šampionske krone.

V prvi ligi brez hitrih testov

V slovenski ligi še vedno velja, da je na kupu preveč tujih nogometašev, ki ne prinašajo dodane vrednosti in niso boljši od domačih igralcev. Medtem se uresničujejo napovedi kondicijskih trenerjev, da bo med koronakrizo vedno več poškodovanih nogometašev. Prvoligaši poskušajo predvsem med reprezentančnimi premori strniti vrste in osvežiti moči za dve tekmi na teden. Igra je na splošno počasnejša tudi zaradi okrnjenih treningov, ki od marca potekajo po prilagojenem programu. Doslej se je polovica moštev zaradi potrjenih primerov okužb s koronavirusom znašla v obvezni karanteni, kar je za igralce moteče, saj v samoizolaciji izgubijo ritem treningov in tekem. Domžale so bile v karanteni dvakrat in so v celotnem pogonu članske zasedbe potrdile največ okužb v enem valu (osemnajst).

Ker v prvi ligi ni organiziranega testiranja, ni relevantnih podatkov, kako močno je virus prisoten v tekmovanju. Nogometna zveza, ki vodi državno prvenstvo, se odziva sproti in nima pripravljenega natančnega protokola, kako naj klubi ravnajo v primeru odkritih okužb. Kolektivi pravijo, da so prepuščeni lastni iznajdljivosti. Ureditev razmer na področju sprejemanja natančnih pravil igre v času pandemije najbolj zagovarjajo v Domžalah in Aluminiju. Nogometna zveza bi se lahko zgledovala po rokometaših, ki pred vsakim prvenstvenim krogom opravijo hiter test na koronavirus. Na testiranju se pojavijo vsi igralci z zapisnika tekme in spremljevalno osebje. V rokometni ligi so klubi sami določili protokol, ki v primeru pozitivnih rezultatov testiranj omogoča klubu, da zahteva odložitev tekme. Klubom pri nakupu hitrih testov delno pomaga rokometna zveza.

V prednosti so urejeni klubi

Nogometna zveza predvideva, da bo jesenski del prvenstva trajal do 20. decembra, a je veliko odvisno od zdravstvenih razmer in še posebej vremenskih pogojev, saj bodo igrišča zaradi padavin in mraza v vse slabšem stanju. Ker tribune stadionov samevajo, klubi na tedenski ravni seštevajo izgubo od neprodanih vstopnic. Najbolj sta prikrajšana Maribor in Mura, ki imata največ prihodkov z organizacijo tekem ob prisotnosti navijačev. Prekmurci so zaradi zaprtja tribun ostali skoraj brez tretjine letnega proračuna. Preživetje klubov zagotavljajo sponzorji, ki so v času gospodarske krize manj razsipni, skromen delež pa prinesejo televizijske pravice. Iztržek od prodaje igralcev se zmanjšuje na globalni ravni, zato se najmanj preglavic obeta tistim klubom, ki so pred krizo ustvarili urejeno okolje.