Najvišje skoke v cenah delnic smo sicer doživeli pri nekaterih letalskih prevoznikih, kot je Deutsche Lufthansa (+25 odstotkov) in križarskih družbah, kot sta Royal Caribbean Cruises (+24 odstotkov) in Norwegian Cruise Line Holdings (+28 odstotkov). Na domačem trgu so sicer včeraj največ pridobile delnice NLB (+5 odstotkov), Zavarovalnice Triglav (+2,9 odstotka) in Krke (+2,5 odstotka). Razlogi za krepke poskoke delnic omenjenih podjetij seveda ležijo v včerajšnji objavi ameriškega farmacevtskega velikana Pfizer in nemškega biotehnološkega podjetja BioNTech glede cepiva proti covidu-19, ki ga razvijata skupaj. To naj bi se v še potekajoči tretji fazi kliničnih testiranj izkazalo za 90-odstotno učinkovito. Take novice napovedujejo možnost, da se vrnemo v normalno stanje prej, kot smo morda pričakovali.

Z vlagateljevega stališča pa je predvsem nujno, da se takih poskokov na trgu ne zamuja. Take novice bodo tudi v prihodnje na trgu povzročile hitre poskoke pri delnicah, še posebej pri sektorjih, ki so bili zaradi pandemije najbolj pod pritiskom. Tisti vlagatelji, ki v svojih portfeljih ne bodo imeli tudi sektorjev, ki so bili letos najbolj prizadeti, bodo pač zamudili višje donose in posledično zaostali za trgom.

Vlagatelji morajo torej poskrbeti za dovolj dobro in primerno raznolikost oziroma razpršenost investicij. Zdaj je skrajni čas, da se letošnjim paradnim konjem, kot sta tehnološki in zdravstveni sektor, doda še nekaj tistih sektorjev, ki so bili zaradi epidemiološke situacije bolj pod pritiskom. Tukaj v ospredje nemudoma stopita finančni oziroma bančni sektor ter energetski sektor.

Bančni sektor se trenutno še vedno giblje na zelo nizkih nivojih. Povprečje evropskih bank trenutno trguje na nivoju 0,41 knjigovodske cene, medtem ko je pred koronakrizo trgoval pri nivoju 0,64 knjigovodske cene. Poleg tega moramo vedeti, da je bančnih sektor preplavljen z visoko likvidnostjo, kar pomeni, da lahko pričakujemo, da bodo banke presežke denarnih sredstev uporabile tudi za dokupe lastnih delnic. Z umiritvijo epidemioloških razmer pa seveda lahko pričakujemo tudi krepkejše povpraševanje po energentih ter v globalni pridelovalni dejavnosti, izboljšanje razmer v letalskem prevozništvu in turizmu na splošno. Skratka zdaj je čas, da vlagatelji osvežijo svoje portfelje.

V prejšnjem tednu so bili sicer v ZDA objavljeni podatki, ki kažejo, da se rast zaposlovanja še naprej upočasnjuje, medtem ko izvoz še vedno zaostaja za predvirusnimi nivoji. Ob tem lahko sklepamo, da bo novi val okužb v ZDA oba procesa še dodatno oslabil. Poleg tretjega vala okužb v ZDA, ki bo nekoliko zavrl gospodarsko rast v ZDA (ta bo v zadnjem kvartalu najverjetneje okoli štirih odstotkov), lahko na kapitalskih trgih izvor negotovosti pričakujemo s strani aktualnega ameriškega predsednika, ki je že zahteval ponovno štetje glasov v ključnih zveznih državah. Vseeno pa ob umiritvi omenjenih tveganj lahko v prihodnje pričakujemo ugodno klimo na kapitalskih, predvsem delniških trgih, ob tem pa nadaljevanje ničelnih obrestnih mer na bančne depozite.