Nekaterim osebam, ki sedijo v parlamentarnih klopeh, poteze, ki jih hlastno niza Janez Janša, zasebno niso všeč. Njegovi »trumpistični« politiki so še do nedavnega javno in odločno nasprotovali. Pred osmimi meseci so taisti poslanci za sodelovanje oziroma kolaboracijo z Janšo našli vsaj navidezno opravičilo v ocenah, da se je v kriznih, izrednih razmerah treba poenotiti, da po Šarčevem skakanju v prazen bazen z odhodom v koalicijo s SDS delajo za »dobro Slovenije«, da se je Janez Janša po dolgih letih svoje bizarne politične poti spremenil in postal konstruktiven in normalen politik… Teh izgovorov danes nimajo več. Jasno je, da podpirajo zlo. Morda je zdaj čas, da še enkrat razmislijo, ali morajo res igrati klavrno vlogo sicer stranskega igralca, ki pa s svojim sodelovanjem vendarle omogoča, da igra v teatru absurda teče dalje. Teatru, v katerem predstave pod taktirko Janeza Janše postajajo čedalje bolj groteskne in srhljive. Vsaj nekaterim od njih, ki so včasih znali bolje in drugače, ne bi smelo biti vseeno, po čem se jih bo zgodovina spominjala.
Dragan Matić, Srednje GameljneŠe je čas ...
Oblastnik Janez Janša je razdražen, nestrpno menca. Manično hrepeni in pospešeno grabi po popolni, totalni oblasti ter skuša ireverzibilno spremeniti politično, medijsko in družbeno krajino. Želi spremeniti način življenja, kot ga poznamo, in nam pripraviti nekaj, kar zaudarja po vzhodnem receptu – nekaj, kar bi bilo po 30 letih življenja v svobodni družbi povsem nesprejemljivo. Kdor pravi, da tega (še) ne vidi, se spreneveda. Ta(ka) oblast, ki jo ima zdaj, je Janši premalo. Zanj je le prehodna faza, sredstvo za dosego cilja, in tega niti ne skriva. Vsi, ki niso v njegovi stranki, so pa v njegovi koaliciji in ga na tak način podpirajo pri demontaži družbe, imajo še možnost, da premislijo o svojem početju.