Ekonomsko-socialni svet (ESS) je včeraj razpravljal o osnutku šestega protikoronskega zakona (PKP6), ki ga je vlada pozno sinoči tudi dokončno potrdila in ga bo danes posredovala v DZ. Delodajalci in sindikati so se kljub številnim pripombam strinjali, da je PKP6 potreben za ohranitev delovnih mest, nesoglasij o zamrznitvi minimalne plače pa niso rešili. Te naj bi naslovil naslednji sveženj ukrepov, ki ga bo vlada predvidoma sprejela še pred koncem leta.
Osnutek šestega protikoronskega svežnja ukrepov. ki naj bi bil vreden približno milijardo evrov, podaljšuje nekatere že sprejete ukrepe, kot je subvencioniranje čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa ter moratorij za kredite. Med novimi ukrepi velja izpostaviti subvencioniranje fiksnih stroškov za najbolj prizadeta podjetja ter odpis najemnin v primerih, ko je lastnik država ali lokalna skupnost.
Višje nadomestilo za čakanje na delo
Pri subvencioniranju čakanja na delo se po pojasnilih vlade zvišuje višina povračila nadomestila. Nadomestilo plače in prispevkov za vsa socialna zavarovanja sicer še naprej znaša 80 odstotkov plače, vendar pa ne bo več omejeno na minimalno plačo (940,58 evra bruto), temveč na povprečno plačo (okoli 1800 evrov bruto). Višje nadomestilo bo mogoče uveljavljati za plače, izplačane za november in december 2020 ter januar 2021. Ob tem je v PKP6 dodana določba, da delodajalec ne more uveljavljati nadomestila plače za delavca v času odpovednega roka. Trajanje ukrepa čakanja na delo je podaljšano do konca januarja, ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa pa do 30. junija 2021.
Zaenkrat do konca tega leta, a z možnostjo podaljšanja do konca junija 2021, predlog zakona predvideva tudi subvencioniranje nadomestil plač za delavce, ki zaradi karantene na domu ne morejo opravljati dela oz. morajo ostati doma zaradi varstva otrok do vključno petega razreda osnovne šole. Izplačana nadomestila plač za te delavce bo država povrnila v celoti.
Na predlog delodajalskih organizacij se zvišuje tudi znesek posojila, ki je predmet državnega poroštva, in sicer z deset na 25 odstotkov prihodkov od prodaje oziroma na dvakratnik stroškov dela v letu 2019. Merila za dostop do dve milijardi evrov vredne jamstvene sheme, ki je po sprejemu pred prvomajskimi prazniki in nekaj zapletih zaživela šele poleti, pa se bodo razširila.
Za vse kreditojemalce je predvideno podaljšanje moratorija na odplačevanje posojil za leto dni. Vloge bodo lahko oddajali do konca tega leta, odlog pa bo mogoče uveljavljati tudi za posojila, ki bodo še sklenjena letos. Davčni zavezanci bodo spet dobili možnost odloga plačila davkov za dve leti ali pa obročnega plačila zaradi izgube sposobnosti prihodkov zaradi epidemije. Ukrep, ki je bil v veljavi že v času prve razglasitve epidemije, bo tokrat veljal do konca leta 2020 z možnostjo podaljšanja do sredine leta 2021.
Subvencioniranje fiksnih stroškov in odpis najemnin
Med novimi rešitvami sta v ospredju subvencioniranje fiksnih stroškov za podjetja, ki zaradi posledic epidemije ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu, in odpis najemnin.
Država namerava fiksne stroške sofinancirati podjetjem, ki so jim letni prihodki upadli za vsaj 40 odstotkov, in sicer srednje velikim in velikim podjetjem v višini 70 odstotkov fiksnih stroškov, mikro in malim podjetjem pa v višini 90 odstotkov. Vlada bo mesečne nekrite fiksne stroške v primeru več kot 70-odstotnega upada prihodkov upoštevala v višini ene dvanajstine 30 odstotkov letnih prihodkov od prodaje. V primeru upada prihodkov od 40 do 70 odstotkov pa v višini ene dvanajstine 15 odstotkov letnih prihodkov od prodaje. Pomoč v obliki povračila dela fiksnih stroškov bo omejena na največ tisoč evrov na zaposlenega na mesec. Ukrep bo veljal od 1. oktobra do 31. decembra 2020, s sklepom vlade se bo lahko podaljšal za največ šest mesecev.
Novi protikoronski sveženj vključuje tudi popolno oprostitev najemnin za podjetja, ki jim je bilo onemogočeno ali bistveno oteženo opravljanje dejavnosti, in delujejo v prostorih, katerih lastnik je država ali lokalna skupnost. Še naprej pa ostaja odprto vprašanje, kako razbremeniti stroška najemnine podjetja, ki poslujejo v prostorih v zasebni lasti.
Temeljni dohodek tudi za duhovnike
Vlada je med upravičence do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka uvrstila tudi verske uslužbence registriranih cerkva ali drugih verskih skupnosti, ki zaradi epidemije ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu. Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka bo za oktober, november in december 2020 znašala 700 evrov mesečno. Delež prispevkov, ki jih za verske uslužbence plačuje država, bi se z zdajšnjih 48 odstotkov minimalne plače dvignil na 100 odstotkov.
Predvidena je tudi oprostitev plačila vrtcev v času, ko ti ne zagotavljajo varstva otrok, prav tako študentom ne bo treba plačati bivanja v študentskih domovih, če so zaradi epidemije zaprti. Zagotavljajo se sredstva za brezplačne obroke za dijake in študente v času, ko se izobražujejo na daljavo. Predlog predvideva tudi nadomestilo zaradi sobivanja enega od staršev v zdravstvenem zavodu z bolnim otrokom do 14. leta starosti.
Socialnovarstvenim zavodom bo država krila izpad prihodkov zaradi nezasedenih zmogljivosti ter stroške za najem dodatnih prostorov do konca prihodnjega leta. Do junija 2021 se bo podaljšalo tudi kritje izpada prihodkov izvajalcem javnega potniškega prometa. Predvidena novost je tudi ta, da bo lahko posamezniku karanteno odredil tudi njegov zdravnik.
Med določbami v predlogu zakona so še avtomatično podaljšanje uveljavljanja pravic iz javnih sredstev za čas epidemije, zamrznitev obveznosti prejemnikov denarne socialne pomoči, oprostitev plačila davka na dodano vrednost za zaščitno opremo ter obveza iskalcev zaposlitve, da takoj po vpisu v evidenco brezposelnih sprejmejo primerno zaposlitev.
Delniške družbe bodo lahko na podlagi zakona organizirale skupščine v virtualni obliki, skupščine društev in strank pa se bodo lahko izvedle dopisno. Tudi glede javnih razgrnitev prostorskih aktov so v osnutku zakona zapisali, da jih je mogoče organizirati na daljavo. Za delodajalce pa se poenostavlja postopek obveščanja inšpektorata za delo o nameravanem organiziranju dela na domu.
V OZS nad ukrepi razočarani
»Ukrepe za ohranjanje obstoječih delovnih mest smo že sedaj podpirali in smo zadovoljni, da ostajajo. Hkrati pa nas veseli, da se podaljšujejo tudi ukrepi na finančnem področju, ki bodo vzdrževali likvidnost,« je po seji ESS dejal generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole. Prav tako je zadovoljen z rešitvami, ki se nanašajo na pokrivanje fiksnih stroškov v najbolj ranljivi skupini mikro in malih podjetij.
Precej manj zadovoljni so v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), jer ocenjujejo, da PKP6 »ne rešuje v zadostni meri problemov obrtnikov in podjetnikov, ki so morali zapreti svojo dejavnost ali omejiti poslovanje«. Od vlade zato pričakujejo, da v novem svežnju ustrezno popravi in pomaga malemu gospodarstvu, ki je, kot opozarjajo, motor in gonilna sila naše države. »Če ta segment ugasne, bodo posledice katastrofalne za celotno državo. Tega preprosto ne smemo dovoliti,« opozarja predsednik OZS Branko Meh.
V zbornici predlagajo, da delodajalcem, ki so morali svojo dejavnost na podlagi odloka države zapreti, država povrne celotno nadomestilo plače delavca za čakanje na delo. Poleg tega bi se moral po njihovem mnenju zvišati znesek povrnjenega nadomestila plače delodajalcem iz bruto I na bruto II. Ukrep nadomestila plače delavcem v primeru višje sile in delne povrnitve nadomestila plače delavcem naj se podaljša do 30. junija 2021, in ne zgolj do konca januarja 2021. Država pa naj delodajalcem povrne tudi celoten strošek nadomestila plače delavcem, ki delajo s skrajšanim delovnim časom, predlagajo v OZS.
Do odpisa najemnin bi morali biti po mnenju OZS upravičeni tudi najemniki nepremičnin v zasebni lasti, ne zgolj v lasti države ali občin, ob tem pa želijo, da država v celoti pokrije fiksne stroške podjetjem, ki so bili z odlokom zaprti. V OZS ponovno apelirajo, da se v odlog plačila obveznosti vključi obveznosti iz naslova leasing pogodb, in da se obenem omeji bančne stroške, ki so povezane z odlogom obveznosti.
Državne pomoči nočejo vračati
Obrtnikom in podjetnikom se ne zdi smiselno, da bi morali delodajalci, ki ne bodo dosegli zadostnega upada prihodkov v letu 2020, vračati državo pomoč. Po njihovem mnenju, bi se ta sredstva morala nameniti za raziskave in razvoj ter nagrade zaposlenim. Ob tem predlagajo, da se v PKP6 uvede varovalko, po kateri vračila izredne pomoči ne bi bilo treba vračati tistim, ki jim je bilo z odlokom prepovedano ali omejeno opravljanje dejavnosti.
Ker zaradi upada prihodkov številni obrtniki in podjetniki svojih davčnih obveznosti ne morejo poravnati pravočasno, zaradi česar niso upravičeni do državnih pomoči, predlagajo, da se pogoj datumsko omeji, in sicer tako, da bi bili do pomoči upravičeni vsi, razen davčnih dolžnikov pred 13. marcem 2020, torej dnevom po tem, ko je bila v Sloveniji letos prvič razglašena epidemija.
V OZS se zavzemajo tudi, da se položaj samozaposlenih izenači s položajem delavcev, in se jim v primeru šoloobveznih otrok povrne izgubljeni dohodek tudi za obdobje od 13. marca do 24. junija, za vrtčevske otroke pa do konca avgusta. Glede na to, da javni poziv za pomoč podjetjem v gostinstvu in turizmu v času epidemije ne bi zajel manjših podjetij (s.p-.je in do 4 zaposlene), s čimer so ti po oceni OZS krivično izločeni, predlagajo, da se pomoč zanje vključi v PKP6. Poleg tega se delodajalske organizacije se še naprej zavzemajo tudi, da se minimalna plača zamrzne za vsaj še eno leto.
Socialni partnerji postavljeni pred izvršeno dejstvo
V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja, ki jih vodi Branimir Štrukelj, ocenjujejo, da je vlada sindikatom vnaprej odrekla kakršno koli resno možnost, da bi v enakopravnem dialogu in v skladu z evropskimi načeli socialnega partnerstva artikulirali interese zaposlenih in se o njih usklajevali z delodajalci in vlado. »Z današnjo sejo ESS je vlada zgolj ustvarjala videz, da v Sloveniji še imamo socialni dialog. V resnici pa smo socialni partnerji postavljeni pred izvršeno dejstvo. In do izvršenih dejstev se ni smiselno opredeljevati: ni spodobno za tistega, ki je pred takšno dejstvo postavljen,« je povedal Štrukelj, in poudaril, da v konfederaciji takšno ravnanje vlade obsojajo in zavračajo.
Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič je povedala, da je bila seja ESS v skladu s pričakovanji, saj so lahko zgolj poslušali predstavitev osnutka in o njem izmenjali mnenja, vendar pa brez usklajevanj ali odgovorov, kateri predlogi bodo upoštevani. »Že v ponedeljek smo vedeli, da časa za razpravo ali pogajanja ne bo,« je po seji ESS dejala Jerkičeva, ki sicer meni, da zakon potrebujemo in da prinaša tudi nekaj dobrih predlogov.
Predsednik Pergama Jakob Počivavšek je danes zapisal, da je PKP6 prvi interventni zakonski paket, ki mu vlada ni namenila niti dneva za usklajevanje s socialnimi partnerji. To, pravi, jasno kaže na hiter in drastičen upad ravni socialnega dialoga v Sloveniji. V Pergamu se glede na razmere sicer strinjajo, da so številni ukrepi iz PKP6 nujni in potrebni za pomoč gospodarstvu, hkrati pa opozarjajo, da zakon pozablja na socialne stiske delavcev in drugih državljanov v času epidemije. Prepričani so, da bi morali ukrepi predvidevati tudi pomoč za zaposlene, ki so že več mesecev na začasnem čakanju na delo in posledično prejemajo 20 odstotkov nižje dohodke.
Predlog PKP6 vsebuje tudi nekatere rešitve, s katerimi se v Pergamu ne strinjajo. Takšna je na primer določba, ki brezposelnim osebam, namesto po treh mesecih, takoj po izgubi službe nalaga obveznost sprejema zaposlitve, za katero se zahteva za eno stopnjo nižja izobrazba od izobrazbe, ki jo ima delavec. Prav tako nasprotujejo zaostrovanju glob na javnih shodih.
V sindikatu pozdravljajo odločitev, da v PKP6 ni vključena zamrznitev minimalne plače, hkrati pa upajo, da takšna rešitev ne bo vključena v PKP6 naknadno ali v PKP7. »Na včerajšnji seji ESS je bilo ponovno izraženo pričakovanje, da bomo socialni partnerji vključeni v pripravo in usklajevanje sedmega protikoronskega paketa, Včerajšnje nasprotovanje vladne strani, da bi ESS že na svoji včerajšnji seji v ta namen ustanovil pogajalsko skupino pa žal ne vliva zaupanja v to, da bi vlada svoj odnos do socialne dialoga izboljšala,« je zapisal Počivavšek.
