Soustanovitelj Virgin Hyperloop Josh Giegel in vodja oddelka za potniško izkušnjo Sara Luchian sta postala prvi osebi, ki sta uspešno prestali vožnjo z ultrahitro kapsulo na testni stezi podjetja v puščavi v Nevadi. Prevozno sredstvo, ki spominja na okrogel zabojnik, potuje po za zrak skoraj nepropustnih ceveh, zaradi nizkega trenja pa v teoriji lahko doseže nadzvočno hitrost. Tokrat so bile hitrosti mnogo nižje od teh, saj je kapsula pospešila le do 160 kilometrov na uro, kar pa je posledica same dolžine testne steze, ki zaenkrat meri le 500 metrov. »Nihče doslej ni poskusil ničesar blizu tega, o čemer trenutno govorimo,« je za spletni medij The Verge po uspešno opravljeni vožnji pojasnil generalni direktor Virgin Hyperloop Jay Walder.
Kapsula, ki so jo v podjetju poimenovali Pegasus, je pomagal zasnovati biro danskega arhitekta Bjarkeja Ingelsa. Doslej so z njo opravil že več kot 400 poskusnih voženj, a še nikoli pred tem s potniki v kabini. V bodoče sicer načrtujejo, da bo prevozno sredstvo precej večje od sedanjega, ki meri okoli pet metrov ter tehta 2,5 tone, njegova notranjost pa spominja na tisto v zasebnih letalih. Po trditvah Giegela pa to ni edina podobnost z letali. Kot pravi, bo tudi občutek, ko bo vlak pospeševal, podoben tistemu ob vzletu letala.
Kapsula sicer deluje na principu magnetne levitacije – identične tehnologije, ki jo uporabljajo najsodobnejši vlaki. Najhitrejši je v uporabi na Kitajskem in potuje s hitrostjo okoli 480 kilometrov na uro. Pri Virgin Hyperloop trdijo, da bo hitrost njihovega prevoznega sredstva še mnogo višja, saj bi v teoriji njegova maksimalna hitrost dosegla kar 1220 kilometrov na uro. V podjetju načrtujejo, da bodo v prihodnosti, ko bo testna steza podaljšana, kapsulo pognali do hitrosti 1080 kilometrov na uro, a do tja se zdi pot še dolga, saj doslej še niso presegli 390 kilometrov na uro.
Virgin Hyperloop sicer ni edino, ki razvija omenjeno tehnologijo. Železnico hyperloop, po kateri se bo od New Yorka do Washingtona mogoče pripeljati v 29 minutah, že nekaj časa testira tudi zagonsko podjetje Hyperloop One v lasti milijarderja Elona Muska. »Ceste v mestih in avtoceste postajajo vse bolj prometne in je vse težje potovati, ker zdaj potujemo v dveh dimenzijah in ni več prostora. Da bi rešili ta problem, moramo uvesti tretjo dimenzijo in postaviti promet nad tla ali pod njih. Sam sem za opcijo pod,« je že leta 2013 dejal Musk.
Čeprav bo razvoj in izgradnja železnice stala več milijard evrov, pa je Musk prepričan, da cena vozovnica od Los Angelesa do San Francisca naj ne bo presegla 40 dolarjev. Pri tej ceni bi se stroški gradnje za povezavo med 640 kilometrov oddaljenima mestoma ocenjeni na okoli šest milijard dolarjev povrnili v vsega osmih letih.
