Vse, kar se je v Zavodu Symbiosis zgodilo od njegove ustanovitve leta 2003 do danes, temelji na tem izhodišču: varovati naravo. »V zavodu sva zaposlena dva, moj mož in jaz, oba sva biologa in večino časa se ukvarjava z ekološkimi temami,« pojasnjuje Jana Kus Veenvliet. »Leta 2016 smo pridobili tudi status socialnega podjetja, kar pomeni, da v zavodu stremimo k širšim okoljskim in družbenim ciljem ter da presežke iz dejavnosti vlagamo v naravovarstvene aktivnosti.«
Po spletu okoliščin v zavodu veliko pozornosti namenjajo tujerodnim vrstam. »To področje me je zanimalo že v času študija. Z naravovarstvenega vidika me je skrbelo, da se v naravi zaradi tujerodnih vrst dogajajo velike spremembe, s katerimi se takrat v Sloveniji ni ukvarjal skoraj nihče,« pravi Jana Kus Veenvliet.
Danes raziskave, narejene na ravni Evropske unije, kažejo, da Slovenci v poznavanju rastlinskih in živalskih tujerodnih vrst prekašamo skoraj vse druge državljane Evropske unije. »Področje tujerodnih vrst smo v zadnjih petnajstih letih uspeli pripeljati do ljudi; problematiko smo uspeli toliko izpostaviti, da javnost razume, kako je pomembno, da nove tujerodne vrste pravočasno zaznamo in da odstranjujemo tiste, ki so že invazivne in so že povzročile določeno škodo,« pripoveduje Jana Kus Veenvliet.
Invazivke.si
»Zdaj smo sicer v precej neugodni situaciji, ko ljudje precej bolje kot nekoč razumejo težavo tujerodnih vrst, obenem pa za to področje še vedno nimamo sistemskih rešitev. Nimamo ustrezne zakonske podlage, pa tudi naloge različnih državnih institucij niso jasno opredeljene.«
Ker področje ni sistemsko urejeno, zanj ni namenskih sredstev. »Odvisni smo od projektnega financiranja. Pravkar zaključujemo projekt o tujerodnih vrstah LIFE ARTEMIS, za njim pa bo verjetno spet nastala vrzel,« opozarja Jana Kus Veenvliet in dodaja: »Zavod Symbiosis je bil v zadnjih petnajstih letih partner v več projektih o tujerodnih vrstah in ponosni smo, do kam nam je uspelo pripeljati splošno zavedanje javnosti. Seveda to ni zgolj naša zasluga, vedno smo sodelovali z drugimi organizacijami, a bili smo gonilna sila, da smo sploh prišli do projektov. Kljub temu se situacija nenehno slabša, ker se pojavljajo nove in nove tujerodne vrste. Narava invazivnih tujerodnih vrst je pač takšna, da se hitro širijo, tako v urbanih kot v (pol)naravnih okoljih.«
V okviru projekta LIFE ARTEMIS je Gozdarski inštitut Slovenije izdelal aplikacijo Invazivke, ki stavi na sodelovanje javnosti. »Namen aplikacije je sporočanje opažanj tujerodnih vrst. Pri prejšnjih projektih smo ugotovili, da ljudje že opazijo neko tujerodno vrsto, a dokler tega ne morejo nikomur sporočiti, se stanje ne spremeni. Aplikacija Invazivke je enostavna, ker telefon sam zazna lokacijo, treba je le vnesti fotografijo. Če oseba pozna vrsto, jo poimenuje, če ne, jo vnese kot neznano in jo določimo mi na podlagi fotografij. Sporočila redno pregledujemo in se po potrebi odzovemo na terenu. S pomočjo aplikacije smo že našli tudi povsem nove in doslej nepoznane tujerodne vrste v Sloveniji,« pojasnjuje Jana Kus Veenvliet.
Ekoturizem
Tujerodne vrste pa niso edino področje dela Zavoda Symbiosis. »Ukvarjamo se tudi z znanstveno ilustracijo, pomagamo upravljavcem zavarovanih območij pri pripravi upravljavskih načrtov, leta 2016 pa smo se začeli ukvarjati tudi z ekoturizmom, ki ga tržimo pod znamko Narava v barvah,« našteva Jana Kus Veenvliet.
»Gre za odgovorno obiskovanje naravnih območij, ki prispeva k ohranjanju okolja, podpira dobrobit lokalnih prebivalcev ter vsebuje interpretacijo narave in izobraževanje. Z možem sva veliko razmišljala o tem, da Slovenijo nenehno promoviramo kot zeleno državo, hkrati pa nimamo turističnih produktov, ki bi dejansko pokazali pestrost vrst v Sloveniji. A ko oblikujeva programe, sva zelo pazljiva. Vedno razmišljava, ali je za neko območje primerno, da ga obiščejo ljudje. Ne želiva, da začnejo turisti v množičnem številu hoditi po krajih, kjer lahko naredijo več škode kot koristi. Na kakšna območja jih nikoli ne peljeva.«
Jana Kus Veenvliet pojasnjuje, da v turistične produkte vključujejo lokalne ponudnike in pridelovalce ter skrbijo za to, da je korist od turizma pravično in pošteno razdeljena med vse. »Ta hip je vse malo postavljeno na glavo. A ko se bo turizem vrnil, se bo gotovo vrnil v obliki, da bodo ljudje še rajši preživljali čas v naravi, v majhnih skupinah. Slovenija je majhna, a hkrati se pri nas stikajo štiri biogeografske regije. Na zelo kratkih razdaljah je možno videti zelo raznolike habitate, od krasa do pragozda. To je posebnost, tudi v Evropi. K nam prihajajo tujci, ki imajo veliko znanja. Medtem ko jih vozimo po krajih, ki jih ne bi našli v nobenem turističnem vodiču, opazujejo naravo, s tem pa podpirajo tudi lokalne ponudnike,« poudarja Jana Kus Veenvliet.
