Diplomiral je iz zgodovine in političnih ved. Po več odlogih služenja vojske zaradi študija je bil morebitne napotitve v Vietnam rešen zaradi astme in bo po Trumpu postal še en ameriški vrhovni poveljnik brez vojaške izkušnje. Ni se niti pridružil tedaj množičnemu protestu proti vietnamski vojni. Že kot študent pa ni skrival ambicij.

V senat je bil izvoljen novembra 1972, pred 48 leti. Dejansko pa je tedaj usoda najbolj kruto stopila na njegovo pot. Med božičnimi nakupi se je v avtomobil, v katerem je bila soproga Neilia s tremi otroki, zaletel tovornjak. Soproga in enoletna hči Naomi sta umrli takoj, medtem ko sta sinova Beau in Hunter utrpela hujše, a ne smrtno nevarne poškodbe. Še preden je zaprisegel, je Biden že razmišljal o končanju senatorstva, da bi skrbel za otroka, vendar so ga prepričali, da je vztrajal. Predstavnik Delawara v senatu je ostal naslednjih 36 let.

Po desetih letih skrbi za družino je leta 1988 objavil kandidaturo za predsedniško nominacijo demokratske stranke. Toda hitro je odstopil, ko ga je prevelika vnema ponesla v ponavljanje govora britanskega laburista Neila Kinnocka, v opravičilo pa se je »razjezil sam nase, ker se je spravil v tak položaj«.

Dvajset let pozneje je proti Beli hiši pogledoval drugič, a se je po zgolj odstotku podpore na strankarskih volitvah v Iowi umaknil. Tam je slavil Barack Obama, ki ga je nato presenetljivo izbral za svojega podpredsedniškega kandidata. V Beli hiši sta skovala tesno prijateljstvo. Biden mu je tako prisluhnil tudi pred volitvami leta 2016, ko je Obama menil, da je Clintonova prava kandidatka za vodenje ZDA. Takrat je dejal, da bo glede nadaljnjih predsedniških ambicij svoje pokazal čas. In ta je prišel ob tokratni kampanji.

Biden je začel slabo, v tekmi za predsedniško nominacijo demokratske stranke je zabeležil nekaj hudih uvodnih porazov, tako da se je že govorilo o še tretjem umiku. Potem pa je prišla visoka zmaga v Južni Karolini. Uprizoril je eno največjih vrnitev v zgodovini strankarskih volitev, po osvojitvi strankine nominacije pa si je za podpredsedniško kandidatko izbral kalifornijsko senatorko Kamalo Harris jamajškega in indijskega porekla. Z njo bodo ZDA dobile prvo podpredsednico v zgodovini, on pa bo drugi katoliški predsednik.