Največji in najtesnejši zavezniki ZDA, s katerimi je Donald Trump v minulih štirih letih tudi zagrenil meddržavne odnose, so Joeju Bidnu čestitali hitro po sobotni oznanitvi rezultatov. Med njimi je bil celoten vrh Evropske unije. Hitro je čestitko čez lužo poslala tudi nemška kanclerka Angela Merkel. Veselila se je sodelovanja z novoizvoljenim predsednikom, ob čemer je zapisala, da je »transatlantsko zavezništvo nenadomestljivo, če bo obema stranema uspelo biti kos izzivom našega časa«. Nemški finančni minister Olaf Scholz je celo menil, da bi z Bidnom lahko prišlo do resetiranja čezatlantskih odnosov.

»Američani so izbrali svojega predsednika! Veliko moramo postoriti, da premagamo današnje izzive. Sodelujmo!« je v čestitki Bidnu sporočil francoski predsednik Emmanuel Macron. Britanski premier Boris Johnson, ki se je bolj spogledoval s Trumpom in upal na ameriško-britanski trgovinski sporazum po brexitu, se je v čestitki tudi zavzel za tesno sodelovanje z novoizvoljenim predsednikom. Posebej je izpostavil področja podnebnih sprememb, trgovine in varnosti. Čestitko je Bidnu poslal celo madžarski premier Viktor Orban, ki je bil sicer precej bližje Trumpu. »Naj vam čestitam za uspešno predsedniško kampanjo. Želim vam dobro zdravje in nadaljnji uspeh pri opravljanju vaših dolžnosti,« je zapisal.

Iz ameriških neposrednih sosed je medtem prišel različen odziv na razglašeno zmago Bidna. Mehiški predsednik Andrés Manuel López Obrador se še ni odločil poslati brzojavne čestitke Bidnu in bo raje počakal na izide pritožb Trumpa pred sodišči. Tako bi se rad izognil morebitnim napetostim z Washingtonom med tranzicijskim časom do januarskega prevzema oblasti Bidna. Kanada je bila bolj odločna. Kanadski premier Justin Trudeau se je prav tako veselil sodelovanja z Bidnom pri spopadanju z velikimi svetovnimi izzivi, pri čemer je posebej izpostavil podnebne spremembe.

Palestinci in Iranci za nov začetek

Ponosni na izvolitev Bidna in podpredsednice Kamale Harris so bili tudi na Irskem in v Indiji, državah s koreninami novega vodilnega dvojca iz Bele hiše. Premier Narendra Modi, ki je imel posebej dobre vezi s Trumpom, je sicer v čestitki izpostavil uspeh Harrisove kot ponos za vse Američane z indijskimi koreninami.

Novemu predsedniku so čestitke poslali tudi iz Izraela, Egipta, Libanona in palestinske uprave, ki upa, da bo Bidnu uspelo izpolniti aspiracije Palestincev za lastno državo, zaradi volilnega rezultata pa so začeli razmišljati tudi o končanju bojkota stikov z ameriško administracijo, ki so ga uvedli po Trumpovi odločitvi preselitve ameriškega veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem.

Čestitke je Biden dočakal tudi iz Irana, s katerim je Trump po Baracku Obami ponovno stopil na pot konfrontacije, saj so se ZDA umaknile iz iranskega jedrskega sporazuma. Iranski predsednik Hasan Rohani je že nakazal pripravljenost države na sodelovanje z Bidnom. Teheran je pripravljen spoštovati svoje zaveze iz sporazuma, če bo Biden popravil napako svojega predhodnika in se vrnil k sporazumu, je dejal iranski predsednik.

Molk med Tel Avivom in Pjongjangom

Druge države s tesnejšimi vezmi do Trumpa se v soboto še niso oglasile s čestitkami za Bidna. Previden je bil poljski predsednik Andrzej Duda, ki je Bidnu čestital za uspešno predsedniško kampanjo in dodal, da oblasti čakajo na nominacijo elektorskega kolidža. Še bolj previdno kot država, ki si želi novo ameriško oporišče na svojih tleh, se je odzvala država, ki bi ameriške vojake želela videti čim dlje od svojih meja – Rusija. Iz Moskve sploh ni bilo odziva.

Brez besed so ostali tudi na vrhu izraelske politike, premier Benjamin Netanjahu je gojil tesne vezi s Trumpom in se mu lahko zahvali za sklenjene Abrahamove sporazume, s katerimi je bil Bližnji vzhod pri vprašanju Palestine še enkrat razdeljen. Molk je bilo zaznati tudi v Severni Koreji, s katere voditeljem Kim Jong Unom se je Trump večkrat sestal, a do mirovnega sporazuma za Korejski polotok ni prišlo. Tudi Xi Jinping, predsednik Kitajske, s katero so ZDA v trgovinski vojni, se ni oglasil.