Ko se obiskovalec bliža Šentrupertu na Dolenjskem, ga že na daleč pozdravi visok zvonik cerkve, nenavadno mogočne za tako majhen kraj. Ko je pred več kot pol tisočletja celjski grof Herman II., najpomembnejši in najvplivnejši mecen v zgodovini slovenskih dežel, naročil gradnjo te mogočne gotske stavbe, je najbrž pričakoval, da bo okrog nje nastalo veliko mesto. To se sicer ni zgodilo, kraj danes šteje manj kot 400 duš. A morda so prav zato prebivalci toliko bolj ponosni na bogato zgodovino cerkve, ki, kot poudarja župan Šentruperta Andrej Martin Kostelec, nakazuje tudi izjemno zgodovino samega kraja in celotne Mirnske doline.

Šentruperška cerkev med najodličnejšimi

Nova spoznanja umetnostnozgodovinskih raziskav zadnjih petnajstih let so ob visokem jubileju avtorji Miha Šimac, Julijana Visočnik in Robert Peskar strnili v znanstveni monografiji na 320 straneh z več kot 150 fotografijami. Delo, ki je nastajalo deset let, je izdalo Slovensko konservatorsko društvo v sodelovanju z župnijo in občino ter s podporo številnih posameznikov, podjetij in ministrstva za kulturo. Kot ob tem poudarjajo avtorji, gre resda za znanstveno monografijo, ki pa je pisana tako, da je razumljiva tudi širšemu občinstvu.

Kot je že pred leti zapisal glavni urednik monografije, umetnostni zgodovinar in konservator Robert Peskar v eni od publikacij o kulturnih in naravnih spomenikih Slovenije: »Če dolino Krke poznamo kot dolino gradov, je Mirnska dolina danes znana po srednjeveških cerkvah, zlasti gotskih, med katerimi zaseda najodličnejše mesto župnijska cerkev v Šentrupertu.« Po njegovih besedah je šentruperška cerkev močno vplivala na razvoj poznogotske arhitekture v širšem prostoru. »Nekatere njene pojavne oblike nakazujejo rešitve celo za nekatera doslej nerešena vprašanja v okviru raziskav pomembnejše evropske gotske arhitekture.«

Zgledovali so se po dunajski stolnici

Začetki šentruperške cerkve in zlasti pražupnije segajo v obdobje med letoma 1044 in 1072. Današnja cerkev pa je rezultat vsaj treh gradbenih faz v 15. stoletju. Najstarejša sta prezbiterij z vzhodno steno ladje in spodnja polovica zvonika, zgrajena v prvi četrtini 15. stoletja. »To prvo fazo gradnje, ki jo je naročil Herman II. Celjski, je izvajala skupina kamnosekov, ki so pred tem gradili romarsko cerkev na Ptujski gori. To dejstvo pojasnjuje pojav nekaterih evropskih stavbnih oblik, denimo obok prezbiterija in obok v zakristiji, ki je edini ohranjeni te vrste v Sloveniji, izvira pa iz praške in dunajske stolnične delavnice. Kar nekaj detajlov na stavbi se zgleduje po dunajski stolnici,« pojasnjuje Peskar.

Zvonik je bil dokončan do sredine 15. stoletja. Ladja naj bi nastala leta 1497, njen obok pa v naslednjih letih. Dokončanje srednjeveškega razvoja stavbe, ki so jo zaradi turških vpadov ogradili z obzidjem in spremenili v tabor, spodnje dele oken pa v strelske line, pomeni slovesna posvetitev cerkve in njenih oltarjev 14. oktobra 1520. Največjo obnovo je cerkev doživela leta 1856. Med vrsto znamenitosti cerkve Peskar omenja novogotski oltar iz leta 1865, ki je nadomestil prejšnjega baročnega. V cerkvi je tudi grobnica narodnozavedne in napredne rodbine Barbo, ki je pomembno zaznamovala zgodovino današnje Dolenjske.

Slovesnost preložili na prihodnje leto

Po besedah župana Kostelca je tak jubilej pomemben ne le za občino, ampak za celotno državo. »Petstoletnica nakazuje, kako dolgo zgodovino že ima naš kraj, pa tudi, kako verno življenje so imeli tukajšnji ljudje v preteklosti.« Občina je sicer ob visokem jubileju načrtovala tridnevno praznovanje. A je morala zaradi ukrepov v zvezi s koronavirusom dogodke preložiti. Najverjetneje jih bodo izvedli junija prihodnje leto v okviru občinskega praznika.