Po podatkih iz katastra drevnine na območju ljubljanske mestne občine raste nekaj več kot 60.000 dreves. Precej jih je zasajenih ob ulicah in cestah, sledijo parki in otroška igrišča. Ali je število dreves v primerjavi s podobnimi mesti v tujini veliko, je težko oceniti, pravi Urša Vilhar z Gozdarskega inštituta Slovenije. »Svetovna zdravstvena organizacija za zdravo mestno okolje priporoča devet kvadratnih metrov zelenih površin na prebivalca, kar pa ne pomeni, da morajo biti to prav drevesa,« je sogovornica pojasnila na spletni okrogli mizi z naslovom Kako skrbimo za drevesa v mestih?, ki je potekala pod okriljem zavoda Bunker, Inštituta za politike prostora (IPoP) in Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij (PIC). »Je pa seveda dobrodošlo, da je tudi v mestu čim več zelenih površin, ki spominjajo na naravo,« je ob tem dodala Urša Vilhar.

Hladijo okolje in izboljšajo videz

Po podatkih ljubljanske mestne občine je v glavnem mestu kar 542 kvadratnih metrov zelenih površin na prebivalca, več kot 46 odstotkov površine mesta pa pokriva avtohtoni gozd. Ob tem Lena Marion iz podjetja za opravljanje gozdarskih storitev Tisa pojasnjuje, da večina mestnih dreves v Ljubljani ni iz slovenskih drevesnic. »V Ljubljani sadimo velika drevesa, ki pa jih pri nas ni dovolj. Ko na primer sadimo drevorede, potrebujemo več približno enako velikih dreves, zato ne moremo saditi domačih,« je povedala Marionova in dodala, da so pozorni tudi pri izbiri drevesnih vrst: »Naše drevesne vrste, ki rastejo v gozdu, so prilagojene za rast v gozdu in niso vajene mestnega okolja. Zato izbiramo vrste, ki bodo v mestu preživele. Hkrati smo pozorni na raznolikost, da se kakšna bolezen, značilna za določeno vrsto, ne razširi po vsem mestu.«

Sogovornice na okrogli mizi so se ob tem strinjale, da drevesa v mestu pozitivno vplivajo na življenje prebivalcev. Njihove krošnje prestrezajo padavine, hkrati pa drevesa ohranjajo prepustna tla, saj tla okoli drevesa običajno niso tlakovana ali zabetonirana, prav tako prispevajo k manjšim poplavam in eroziji, zmanjšujejo onesnaženost zraka in obremenitev s hrupom, zagotavljajo biotsko pestrost v mestu in prispevajo k njegovi estetski podobi ter ohlajajo zrak. »Ob sončni pripeki so temperature v okolici dreves lahko tudi do 15 stopinj nižje,« je primer navedla Urša Vilhar.

Mlado drevo ni enakovredno staremu

A mestna drevesa potrebujejo tudi ustrezno skrb, ki se začne že pri umestitvi drevesa v prostor, pri izbiri drevesne vrste in pri saditvi. Korenine so pogosto spregledan, a najpomembnejši del drevesa, opozarja Lena Marion in doda, da je treba korenine upoštevati tako pri saditvi kot tudi pri morebitnih naknadnih posegih v bližini drevesa. Ob tem sogovornica spomni na drevo, ki se je pred tremi leti podrlo na Bregu na nabrežju Ljubljanice. »Vzrok, da se je drevo podrlo, ni bila slaba skrb v zadnjih letih. Vzrok je nastal že pred štiridesetimi leti.« Padlo drevo v mestih običajno nadomestijo z novim, a mlajša drevesa niso enakovredna starejšim oziroma odraslim, še pravi Lena Marion.

Občine se skrbi za drevesa lotevajo različno, prav tako ni za vsa mestna drevesa enako poskrbljeno, je ob tem opozorila Maja Simoneti iz IPoP. Nekatera drevesa so namreč na zasebnih zemljiščih, za drevesa v okolici javnih zavodov, šol in muzejev pa ne skrbi javna gospodarska službam, temveč drugi upravljalci. »Če je v Ljubljani 60.000 dreves, javno podjetje VOKA Snaga skrbi za 20.000 dreves,« je navedla Maja Simoneti, ki poudarja, da bi morali celovito poskrbeti za vsa mestna drevesa, saj »ko se gibljemo po mestu in uživamo dobrobit dreves, ne vemo, katero drevo je javno in katero ne«.