Pri tem se bodo okoljevarstveniki sklicevali na 112. člen temeljnega pravnega akta v državi, ki Norvežanom zagotavlja pravico do življenja v zdravem okolju. Sodniki bodo nekje do konca leta presodili, ali država, v kateri sta nafta in plin najpomembnejši izvozni surovini, z največjo vejo gospodarske dejavnosti krši ustavo. Norveška je leta 2016 po 20 letih v Barentsovem morju znova dovolila črpanje nafte, skoraj istočasno s tem, ko je ratificirala pariški podnebni sporazum. Še v istem letu so okoljevarstvene organizacije – Greenpeace, Nature and Youth in še dve podporni organizaciji – vložile tožbo proti državi. Na dosedanjih stopnjah jim sodnikov ni uspelo prepričati, tokrat s pritožbo na njihove odločitve poskušajo to storiti na vrhovnem sodišču. »Odpiranje Arktike za črpanje nafte v času podnebne krize je nesprejemljivo,« trdi Frode Pleym in zahteva, naj norveška vlada zaradi takšnih odločitev odgovarja. Okoljevarstveniki upajo in verjamejo, da bodo vrhovni sodniki prepoznali pomemben vpliv norveške države na podnebne spremembe in podeljene licence za črpanje nafte razglasili za neveljavne. Norveška vlada medtem vztraja pri svoji odločitvi, čeprav so črpališča na Arktiki sporna tudi z ekonomskega vidika. Prepričana je tudi, da je njena odločitev, glede na to, da se je prebila čez vse zakonodajne stopnje države, v skladu z ustavo. Tudi v letos sprejetem načrtu upravljanja z naravnimi viri je še vedno zapisano, da je črpanje nafte mogoče tudi daleč na severu na okoljsko občutljivem območju.