Ljubljano so včeraj preplavili nasilni protestniki, ki so, opremljeni s pirotehniko, navijaškimi baklami in drugimi predmeti, razgrajali po središču mesta ter se spopadli s policijo. Prestolnica takšnega divjaškega nasilja ni videla že vse od vseslovenske vstaje leta 2012, ko je organizirana skupina več sto huliganov ugrabila mirne proteste in sprožila val incidentov. Med pridržanimi kršitelji jih je bilo po podatkih policije takrat večina, ki so bili v preteklosti že obravnavani za različna kazniva dejanja in prekrške, mediji pa so poročali, da so nasilje izzvale navijaške in neonacistične skupine.

Mediji naklonjeni največji koalicijski stranki SDS so za sinočnje izgrede obtožili gibanje Antifa in petkove protestnike, minister za notranje zadeve Aleš Hojs pa je soodgovornost pripisal novinarskemu cehu. »Jaz pravim, da ste vi mediji soodgovorni za dogajanje. Mesece ste jih secirali in jim dajali kruha. Dajte, dajte, dajte, razbijte še kaj. Zdaj pa imate, vidite! Mediji ste prispevali k temu, da se je to danes zgodilo. Zdaj imate pa ranjenega policista,« je novinarki 24urKatarini Matejčič zabrusil Aleš Hojs.

Mediji o protestih dolžni poročati

»Ne vidim nobenega konkretnega razloga, zakaj bi bila katerikoli slovenski novinar ali medijska hiša odgovorna za včerajšnje demonstracije, kaj šele izgrede,« izjavo ministra komentira profesor s katedre za novinarstvo na FDV Marko Milosavljević. »O tem, da bodo potekale demonstracije, so nekateri mediji poročali, a z veliko mero zadržanosti in previdnosti. Analiza medijskega poročanja bi pokazala, da bi bilo konkretne, kaj šele manipulativne ali hujskaške pozive medijev, da se udeležijo četrtkovih demonstracij in spodbujajo nasilje, zelo težko najti. Drugo vprašanje je, kdo so bili udeleženci na včerajšnjih demonstracijah in zakaj so se jih udeležili,« pravi.

Med drugim zavrača tudi očitke ministra, da o protestih v preteklih mesecih novinarji ne bi smeli poročati, saj gre v takšnih primerih za pomemben družbeni dogodek. »Če se zbere večje število ljudi, mediji o tem morajo poročati, v nasprotnem primeru bi izpadlo kot cenzura. Seveda morajo to faktografsko korektno opraviti, a kakršnih koli nepravilnosti sam v zadnjih mesecih nisem zasledil.«

Mediji priročen krivec

Valjenje krivde na novinarje je sicer po mnenju Milosavljevića tako neprimerno, kot če bi nekdo za iste napade na policiste zaradi tvitov Hojsa ali tvitov drugih posameznikov v tej državi okrivil ministra. »Na področju tvitov imamo bistveno več neposrečenih, žaljivih, agresivnih in vulgarnih zapisov predstavnikov te vlade, ki zagotovo ustvarjajo in povečujejo napetost in agresivnost v družbi. Če bi jih primerjali z jezikom novinarskega poročanja, sem prepričan, da bi našli veliko razliko v stopnji agresivnosti, žaljenja in zlobe.« Ob tem spomni tudi na tvit ministra Hojsa ob ustanavljanju medija Nova24, v katerem je kot razlog za njegovo ustanovitev navedel, da se prikažejo desna mnenja in ne samo normalna. »Gre za lep freudovski spodrsljaj, v smislu, da se sami zavedajo, da mediji predstavljajo normalna mnenja in pozicije.«

Kakšne posledice bi lahko nosila izjava Hojsa? Milosavljević meni, da jo je treba vzeti v luči poskusa radikalizacije odnosa te vlade do javnosti, demonstrantov in medijev. »Vlada z napadi in žaljivkami na družbenih omrežjih že od samega začetka izvaja zelo agresiven odnos do medijev. Mnoge označuje za proizvajalce lažnih novic, za neverodostojne, za lene, za prostitutke. Ne nazadnje je tudi sam predsednik vlade v svojem besedilu razglasil vojno z mediji. Glede na to, da obstaja velik ideološki razkol med vlado in glavnimi mediji, je jasno, da so slednji priročen krivec,« še zaključi Milosavljević

Aleš Hojs Marko Milosavljević izgredi mediji vlada Janez Janša