Suho listje je precej uporabna surovina, ki jo lahko na vrtu uporabimo za različne namene. S kompostiranjem bomo iz listja ustvarili humus, s suhim listjem lahko toplotno izoliramo občutljivejše zunanje rastline, izdelamo lahko zastirko ali zeleno gnojilo. Previdni bodite predvsem pri uporabi orehovega, hrastovega in kostanjevega listja, saj te vrste vsebujejo različne pigmente in snovi, ki zavirajo rast rastlin in spreminjajo kemično sestavo tal.
Pobiranje listja
Pospravljanja suhega listja se najlažje lotimo z grabljami ali metlo, čeprav je na voljo tudi več drugih rešitev, kot so posebna pobirala in podobno. Metla je uporabna na tlakovanih in asfaltiranih površinah, na travi pa grablje – najbolje je, da so lahke in z nastavljivimi zobmi, ki jih lahko pahljačasto razširimo. Grablje so lahko kovinske ali plastične, predvsem pa je pomembno, da so lahke, mehke in da se med zobe listje ne zapleta. Pri pospravljanju listja je uporabna tudi vrtna kosilnica. Če imamo nameščen koš, lahko listje kar pokosimo in nato odložimo na izbranem mestu. Listje lahko pokosimo tudi brez koša, da mulčer zmelje ves suhi material na drobne kosce, ki nato počasi razpadajo in v zemljo vnašajo hranila. Čiščenje z vrtno kosilnico je bolj smiselno pri manjših količinah odpadlega listja, saj se zbirni koš sicer prehitro napolni, velike količine mletega materiala na travi pa zadržujejo vlago in spodbujajo rast mahu. Manjše kupe listja lahko pospravimo s samokolnico ali košaro, večje količine pa s pomočjo cerade, na katero zgrabimo listje in ga potem odvlečemo do kompostnega kupa ali zelenega odpada. Priročen je lahko tudi električni ali bencinski puhalnik, s katerim hitro očistimo predvsem tlakovane površine. Na travnatih površinah za odstranjevanje listja svetujemo nekoliko močnejši puhalnik, da se listje ne zatika v travi.
Z listjem kar v kompost
Suho listje je kvalitetna surovina za izdelavo komposta. Zelo dober kompost lahko izdelamo tudi izključno iz suhega listja, a večinoma ga zmešamo z drugim zelenim odpadom, kot so kuhinjski ostanki, ostanki z vrta, pokošena trava. V takšni mešanici suho listje prispeva k bolj zračnemu kompostnemu kupu. Pri kompostnih kupih je nezadostna zračnost kar pogost problem, zato pri izdelavi novega kupa obvezno najprej naredite drenažni sloj iz suhih vej, šele na to podlago pa odlagajte organske odpadke. V kompost sodi tudi malo starega gnoja, humusa, mešani ostanki z vrta in kuhinje, občasno tudi nekaj pepela. Če suhega listja ne vmešamo v kompost, ga lahko uporabimo za zaključni sloj komposta pred zimo. Debelejši sloj listja bo toplotno izoliral kompostni kup ter preprečil dostop velikih količin vode do razpadajočega organskega materiala.
V mestih je najlažje poklicati komunalo
Velika stara drevesa jeseni odvržejo takšne količine listja, da jih je včasih težko pospraviti. Na kompostni kup ga lahko odložimo le določeno količino, pri zastiranju rastlin z listjem pa poraba ni prav velika. Če pospravljate listje hrasta, oreha ali kostanja, pa ste še pred večjo težavo, saj tega listja ne morete kompostirati. V strnjenih naseljih so prostorske možnosti za ureditev zelenega odpada na parceli omejene, zato se je najbolj enostavno obrniti na komunalno podjetje. To bo poskrbelo za enkratni odvoz suhega listja ali zelenega obreza v času obrezovanja živih mej in dreves. Komunalna podjetja vam lahko tudi namestijo poseben zabojnik za zeleni odpad, ki ga nato praznijo po dogovorjenem urniku. Obe storitvi sta seveda plačljivi, a pogosto edini ali pa vsaj najbolj priročen način za odvoz večje količine suhega listja.
