Očitno gre za hudo blamažo Urada za zaščito ustave in boj proti terorizmu (BVT), osrednje avstrijske tajne službe, ker ni preprečil terorističnega napada, ki ga je v ponedeljek zvečer na Dunaju kot simpatizer Islamske države izvedel 20-letni severnomakedonski Albanec Kujtim Fejzulai, ko je streljal na ljudi, ki so uživali v zadnjih urah na svetovljanskem Dunaju pred splošno karanteno: 4 je ubil in 22 ranil, preden so policisti ubili njega. Že 23. julija so namreč slovaški obveščevalci avstrijskim kolegom iz BVT sporočili, da je Fejzulai poskušal 21. julija kupiti strelivo za avtomatsko puško v trgovini z orožjem v Bratislavi, ki leži 60 kilometrov od Dunaja, kjer je ta avstrijski in obenem severnomakedonski državljan živel.
Vse to je v zadnjih dneh razkril drugi človek avstrijske skrajne desnice in v letih 2017–2019 notranji minister Herbert Kickl, sicer doma iz Beljaka. Se pravi, da ima še naprej svoje informatorje v avstrijski policiji. Slovaški obveščevalci so na primer BVT posredovali tudi številko registrske tablice avtomobila, ki je bil last Fejzulaieve mame in s katerim je mladi džihadist prišel v trgovino z orožjem, kjer pa mu niso dovolili nakupa streliva, saj ni imel orožnega lista.
Težave pri izmenjavi informacij
»Očitno je šlo nekaj narobe pri izmenjavi informacij,« je v sredo dejal avstrijski notranji minister Karl Nehammer iz konservativne Ljudske stranke (ÖVP). Sicer namerava ustanoviti »neodvisno preiskovalno komisijo«. Je pa jezen na osebo iz »svoje« policije, ki je Kicklu posredovala tudi tajne dokumente. Nehammer zatrjuje tudi, da je Kickl, ki je bil do maja 2019 s svojo Svobodnjaško stranko (FPÖ) v vladi z ÖVP, kot notranji minister oslabil tajno službo BVT in na tak način zmanjšal varnost Avstrije. To je ponovil v četrtek v parlamentu, Kickl, ki je zdaj vodja poslanske skupine FPÖ, pa mu ni hotel ostati dolžen: »Jezen sem zaradi tega, kar se dogaja v naši državi. Vi in vaša stranka pa ste že vrsto let odgovorni za razmere na področju varnosti, pravosodja in vključevanja tujcev v družbo.«
Vsa zadeva je toliko bolj porazna za BVT, ker se je Fejzulaiu julija letos izteklo obdobje pogojne zaporne kazni, potem ko je decembra 2019 – ker mu je, kot trdi Nehammer, uspelo preslepiti oblasti s tem, da je na videz zavrgel džihadizem – prišel pogojno iz zapora. Aprila 2019 je bil namreč v Avstriji obsojen na 22 mesecev zaporne kazni, saj so ga v Turčiji leta 2018 aretirali pri poskusu, da bi prišel v Sirijo in se priključil Islamski državi. Avstrijska policija je prvič z njim imela opraviti, ko je kot 16-leten obiskal džamijo, v katero so hodili radikalni islamisti. Šestnajst islamistov, starih od 18 do 28 let, tudi dva iz Švice, so tako po ponedeljkovem pokolu aretirali, ker so imeli pred tem stike s Fejzulaiem. S to vnemo pri zapiranju pa bodo avstrijske oblasti težko prikrile svojo malomarnost pri spremljanju Fejzulaia. Pravzaprav še vedno ni jasno, ali so mu sledili in mu prisluškovali. Sicer so po poročanju več medijev avstrijske oblasti ravno v torek zjutraj pripravljale aretacijo Fejzulaia, ki naj bi v ponedeljek za to izvedel in zato napadel.
Težave z javnostjo
Avstrijske oblasti so se ob ponedeljkovem terorističnem napadu slabo izkazale tudi glede komuniciranja z javnostjo. Fejzulaia so policisti ubili le devet minut po začetku njegovega streljanja, a sta zatem 34-letni premier Sebastian Kurz in notranji minister Nehammer sporočila, da gre za »več napadalcev« in za »šest prizorišč« terorističnega napada, ter pozivala Dunajčane, naj ne hodijo na ulice. Mnogi novinarji so tako poročali o reprizi apokaliptičnih pariških napadov 13. novembra, ko so teroristi na treh različnih krajih v Parizu ubili 130 ljudi. V avstrijskih medijih pa so se v ponedeljek zvečer tudi razširile govorice o zajetju talcev, česar oblasti niso zanikale. Šele v sredo, več kot 40 ur po napadu, je Nehammer z opiranjem na videoposnetke potrdil, da je bil napadalec le eden, torej Fejzulai, ki naj bi deloval kot »volk samotar«. Kot je pogosto v primerih, ko je terorist ubit, je tudi tokrat za napad odgovornost prevzela Islamska država.
