Rudniško jezero v Kočevju, eno najčistejših jezer v Sloveniji, je nastalo konec sedemdesetih let minulega stoletja v kotlini nekdanjega dnevnega kopa kočevskega rudnika, potem ko so po 175 letih prenehali izkopavati rjavi premog. Jezero površine 1,5 kvadratnega kilometra in s tremi kilometri obale je v lasti Republike Slovenije in je zelo priljubljeno med kopalci, ribiči, deskarji in čolnarji, z razvojem turizma pa še pridobiva pomen. Zato so na občini oblikovali komisijo, ki naj bi poskrbela za izboljšanje kakovosti vode in za trajnostni razvoj jezera. Komisija se je doslej sešla dvakrat, nazadnje 4. novembra, ko je obravnavala dva ključna izziva, sanacijo prelivnega kanala za odvodnjavanje presežne vode ter stanje kakovosti globinske vode.
Korenine in mulj zamašili kanal
Kot je dejal predsednik komisije in kočevski podžupan Gregor Košir, že dlje časa opažajo naraščanje gladine jezera, ob oktobrskem deževju pa je gladina celo tako narasla, da je poplavilo pomole ob jezeru. Izkazalo se je, da je kanal, ki naj bi skrbel za odvodnjavanje odvečne vode v reko Rinžo, popolnoma zamašen. Kanal je bil zgrajen pred 40 leti, toda nikoli ni bil uradno prenesen na občino niti ni bilo predano upravljanje. Tako ga tudi nihče ni vzdrževal.
Azbestni cevni kanal je speljan pod zemljo od pomolov jezera do reke Rinže, ponekod celo v globini štirih metrov. Zamašil se je zaradi vraščanja korenin dreves nad cevmi in mulja, vidne so tudi razpoke in druge okvare zaradi dotrajanosti cevi. Po Koširjevih besedah bodo interventno sanacijo v sodelovanju z Direkcijo Republike Slovenije za vode opravili v tednu dni. »Če zamaška ne bo mogoče odstraniti, bomo zamenjali celoten problematičen odsek v dolžini približno 20 metrov. Ocenjujemo, da bo strošek od 5000 do 15.000 evrov.«
Voda v globini slabše kakovosti
Ob tem se komisija aktivno ukvarja tudi s kakovostjo vode v jezeru. Kot poudarja Košir, pri površinski vodi nikoli niso zaznali težav ali oporečnosti. Tako voda še vedno ustreza vsem standardom kopalnih vod. Drugače pa je v globinskih vodah. »Ker se voda ne meša, zastaja v globini in izgublja kakovost, povečuje se vsebnost hranil in zmanjšuje količina kisika. Skratka, tam ni življenja.« Po njegovih besedah naj bi se voda v nekaterih globinskih delih zadrževala že več kot deset let.
Kot pojasnjuje magister biologije in biodiverzitete Žiga Ogorelec, je to, kar se dogaja s Kočevskim jezerom, sicer pogost pojav tudi drugje po Evropi in v svetu. Gre za tako imenovano evtrofikacijo oziroma povečan vnosa hranil, kar ima za posledico tudi večjo produkcijo alg. »Te alge rastejo, odmirajo, padejo na jezersko dno in se tam razkrajajo, pri tem se porablja kisik. Zato se lahko pojavi, posebno v poletnih mesecih, pomanjkanje kisika. Seveda smo še daleč od tega, da bi prišlo do pogina rib ali česa podobnega. Pa vendar smo v zadnjih šestih letih zaznali poslabšanje nekaterih parametrov.«
Precej slabši so zlasti rezultati v globinah. V primerjavi z letom 2014, ko je analizo vode iz jezera za diplomsko nalogo opravila Tatjana Rauh, je slabša preskrba s kisikom, močno se je povečala tudi motnost. Zato želijo razmere v jezeru izboljšati, še preden bi se parametri dodatno poslabšali.
Globinsko vodo bodo prečrpali
Na podlagi dobrih praks iz tujine in tudi Slovenije, denimo z Blejskega jezera, naj bi globinsko vodo iz jezera s posebno cevjo preusmerili v odvodni kanal. Izvajalec bo Komunala Kočevje v sodelovanju z direkcijo, stroko in podjetjem Melamin, skozi katerega poteka omenjeni kanal.
Zelo pomembno je tudi sodelovanje z ribiči. »Zadnjih nekaj let novega vlaganja ribjega življa v jezero ni in ga bomo tudi v nadaljevanju zelo kontrolirali. Povečali bomo tudi nadzor nad vnosom hrane za ribe. Danes je to omejeno na pet kilogramov na ribiča, bojimo pa se, da večina tega ne spoštuje. Zato bomo nadzor okrepili in po potrebi izrekali tudi sankcije,« dodaja podžupan.
Občina sicer v prihodnjih dveh letih načrtuje nadaljnje urejanje obalnih površin jezera med pomoli in glavno plažo, medtem ko obsežnejša ureditev za zdaj ni mogoča, saj je velik del zemljišč v zasebni lasti.
