Tukaj je prebival Julij Wohlfeiler. Rojen 1895, aretiran 11. septembra 1944. Deportiran v Dachau. Osvobojen. Takšen je zapis na enem od dveh spotikavcev, ki so ju včeraj odkrili pred hišo z naslovom Komenskega ulica 26. Drugi spotikavec na tem naslovu je posvečen Wohlfeilerjevemu sinu Fritzu, ki je prav tako preživel. Fritz Wohlfeiler je oče slovensko-nemške filmske igralke Ewelyne Wohlfeiler, ki je slovenskim gledalcem znana predvsem po vlogi Loti v filmu Dolina miru.
Spotikavca v Komenskega ulici sta dva od skupno sedemnajstih, kolikor so jih včeraj odkrili na različnih lokacijah po Ljubljani. So majhne medeninaste ploščice v tlaku, ki so jih v Ljubljani že tretje leto zapored postavili v poklon slovenskim žrtvam holokavsta. Letos so se z njihovo postavitvijo poklonili spominu na člane družin Bader, Wohlfeiler, Ebenspanger in Mikolaš, Oblat, Pollak in Bolaffio.
Spotikavci pred vilo Ebenspanger
Med letošnjimi lokacijami so zagotovo najbolj znani spotikavci pred vilo Ebenspanger v Tomšičevi ulici 12, kjer je sedež Društva slovenskih pisateljev. Tam so spotikavce postavili v spomin družinama Ebenspanger in Mikolaš. Družina Ebenspanger sodi med najstarejše in najpomembnejše ljubljanske judovske družine. Kot je navedel direktor Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor Boris Hajdinjak, se je trgovec s kmetijskimi pridelki Albert Ebenspanger v Ljubljano preselil kmalu po letu 1867, ko je bila Judom v mestu ponovno dovoljena stalna naselitev. Po Albertovi smrti leta 1932 je njegov sin Oskar Ebenspanger kupil in prenovil vilo v Tomšičevi ulici, kjer je družina dočakala začetek druge svetovne vojne.
Oskar Ebenspanger je imel z ženo Adelo/Ado, ki ni bila Judinja, hčer Marijo Luizo. Ta se je leta 1937 poročila z Brunom Mikolašem, v Zagrebu rojenim Judom. Zakonca sta se preselila v Split, a sta občasno bivala tudi v vili Ebenspanger. »Brunova starša sta bila avgusta 1942 odpeljana iz Zagreba in se nista več javila. Danes vemo, da sta bila usmrčena v plinski celici v Auschwitzu,« navede Bojan Hajdinjak in doda, da je Bruno Mikolaš medtem delil usodo splitskih Judov. Septembra 1943 je bil aretiran in prepeljan v beograjsko taborišče Sajmište. »Usoda Mikolaša in večine moških iz splitskega transporta je bila še posebej grozljiva: 15. novembra 1943 so bili prestavljeni v taborišče Banjica. Njihova naloga je bilo odkopavanje in sežiganje trupel žrtev nacističnih zločinov v Beogradu in okolici,« pove Boris Hajdinjak in doda, da so tudi te delavce po opravljenem delu ubili.
Brunova žena Marija Luiza je bila medtem v Ljubljani oktobra 1943 skupaj s starši aretirana v prvih aretacijah ljubljanskih Judov. Čeprav so jih izpustili – najbrž zaradi mešanega zakona –, so jim odvzeli vilo, kjer so nato do konca vojne bivali vojaški zdravniki. Ponovno so družino aretirali septembra 1944. Mater in hčer so izpustili in vojno sta preživeli. Ni pa preživel Oskar Ebenspanger. Poslali so ga v taborišče Mauthausen. Tam je umrl 18. marca 1945.
Spotikavci na Trubarjevi cesti
Spotikavce so včeraj odkrili tudi na Cesti 27. aprila, na Slomškovi ulici 19 in Trubarjevi cesti 41. Na Trubarjevi so na ploščicah zapisani Evgen Bolaffio ter njegova žena Amalia Malči in sin Renato. Kot je ob tem zapisal zgodovinar Renato Podberšič, je bil Evgen Bolaffio »neformalni vodja ljubljanskih Judov med drugo svetovno vojno«. Med nalogami, ki jih je prevzel Bolaffio, zgodovinar navaja, da je bil v Ljubljani zaupnik organizacije, ki je skrbela za judovske begunce, postal je tudi neuradni predstavnik Zveze judovskih občin Italije za območje priključene ljubljanske pokrajine, pomembno pa je prispeval tudi k reševanju okoli petdesetih judovskih otrok, ki so »obtičali« na Hrvaškem.
V drugi polovici leta 1944 so Evgena Bolaffia aretirali in odpeljali v taborišče Dachau, ženo Amalijo pa v Auschwitz. Oba sta deportacijo preživela, njun sin pa je oktobra 1942 padel kot partizan. »Evgenu je deportacijo uspelo preživeti, saj ga v taborišču niso vodili kot Juda,« navede Renato Podberšič in doda, da se je po vojni vrnil v Ljubljano, po letu 1948 pa se je preselil v Izrael, kjer je tudi umrl.
