Po globalnih kazalcih inovativnosti sodi Slovenija v skupino skromnih inovatork. Letošnji globalni inovacijski indeks kaže, da smo v letih 2010–2020 s 26. mesta padli na 32. mesto med skupno 129 državami, ki so vključene v raziskavo. Ko se primerjamo s sosednjo Avstrijo, je naša povprečna produktivnost za 30 do 40 odstotkov slabša. Prav tako tržno priznan zaslužek na uro pada. Da bi ohranjali približno enak življenjski standard, moramo delati vedno več. Delovna obremenitev se viša – v povprečju 4,5 odstotka. Prav tako se Slovenija ne uvršča ugodno po kazalcih podjetništva. Letna GEM-raziskava, ki zajema 65 držav, kaže, da so za nas značilni visok dohodkovni egalitarizem (že 15 let smo na vrhu lestvice) in skromne podjetniške namere. Slovenija v razvoj znanja in inovacij vlaga premalo sredstev. Univerze dobivajo za raziskovalno delo le 0,1 odstotka BDP (povprečje EU28 je 0,2 odstotka), celotno financiranje univerz znaša 0,23 odstotka BDP (povprečje EU28 pa je 0,46 odstotka BDP). Banke (pretežno v tujih rokah) raje posojajo za smešne obresti tujim bankam kot pa domačim komitentom. Ta poceni denar potem predvsem avstrijske in nemške banke posojajo podjetjem, ki so naša konkurenca na domačem in tujih trgih. Delež bank v zagotavljanju ustanovnega kapitala podjetij v EU je v povprečju 40 odstotkov, pri nas le 20 odstotkov. To se zgolj nekateri razlogi za neugoden inovacijski razvoj Slovenije.
Slovensko inovacijsko stičišče SIS EGIZ, edina organizacija v državi, ki se ukvarja z inovacijskim ekosistemom, zato opozarja, da če v kratkem ne pride do pozitivnega preobrata, bomo težko pojasnili, zakaj nismo ukrepali. S tem namenom so organizirali nacionalni posvet, katerega namen je bil oblikovati predloge za reforme in ukrepe, ki so nujni, da Slovenija postane bolj učinkovita družba in konkurenčno gospodarstvo, sloneče na inovacijskih potencialih. Po besedah direktorice SIS EGIZ dr. Alenke Rožaj Brvar, MBA: »Prihaja čas dejanj – delajmo skupaj in za dobro vseh!«
Dobri odnosi so odskočna deska
Z dobrimi odnosi ustvarimo enega glavnih pogojev za visoko produktivnost, inovativnost in uspešnost. Zato je naš cilj, pravi Rožaj-Brvarjeva, ravno to: povezati Slovenijo okoli prebojnih tehnologij in doseči kritično maso gospodarstva, akademske odličnosti in ustvarjalnih sil. »Čeprav imamo relativno močno znanstveno osnovo, prodorna podjetja in tradicijo inovatorstva, so naši potenciali razdrobljeni, napori nepovezani in dostop do virov financiranja omejen. Tveganega kapitala praktično nimamo. Nimamo pravega inovacijskega podpornega okolja.« Poleg tega je tukaj še koronakriza, ki je zajela svet in zahteva nov pristop. »Realno gledano moramo na stvari gledati bolj dolgoročno in sprejemati ukrepe, ki bodo usmerjeni v prihodnost,« poudarja tudi predsednik programskega odbora posveta, predsednik SID banke mag. Sibil Svilan. Na posvetu je izkušnje Švedske predstavil prof. Charles Edquist, vodilni svetovni ekspert za inovacijski ekosistem. Prof. Edquist je pobudnik in član švedskega sveta za inovacije, ki ga vodi predsednik vlade, ki ugotavlja: »Za večino držav je glavna težava razviti celovit pristop k inovacijski dejavnosti.« To je izziv tudi za Slovenijo.
Povsod ne moremo biti odlični
To je bila osnova za več pobud in študij, ki so nastale v zadnjih mesecih – od razvojnega sveta SAZU, študije ekonomske fakultete o dvigu produktivnosti za Združenje Manager, strategije GZS za predelovalno industrijo, letnih študij Inženirske akademije Slovenije do nedavno podpisanega razvojnega zavezništva med GZS, Koordinacijo samostojnih raziskovalnih institutov Slovenije in Rektorsko konferenco Republike Slovenije. Vse imajo pretežno enake strateške usmeritve. Najpomembneje pri ozaveščanju o inovativnosti je določiti, kaj so prioritete, in se poenotiti v akciji. Oblikovati moramo realistične razvojne strategije. »Dvomilijonski narod ne more doseči odličnosti na vseh tehnoloških področjih,« ocenjujejo pri SIS EGIZ. Na osnovi dvoletnega dela je delovna skupina pri Slovenskem inovacijskem stičišču EGIZ oblikovala konkretne pobude:
1. Pregled zakonodaje
SIS EGIZ naj z ustrezno strokovno skupino v treh do šestih mesecih opravi pregled relevantne zakonodaje ter oblikuje predlog potrebnih sprememb, ki naj prispevajo k razvoju inovativne družbe in gospodarstva. Sredstva za ta pregled naj bodo zagotovljena iz proračuna RS ob izrabljanju virov EU. Kot eden prvih je zakon o javnih zavodih, ki je potreben takega pregleda in takojšnjih sprememb.
2. Dvig financiranja in sprememba sistema financiranja R&D
Javno financiranje R&D je treba do leta 2022 dvigniti na 1,2 odstotka BDP, financiranje univerz pa na 0,40 odstotka BDP. Ponovno je treba vzpostaviti Tehnološko agencijo ter razdeliti pristojnosti med njo in ARRS (ki naj ne financira R&R, ampak samo znanstvene in raziskovalne projekte).
3. Razvoj finančne infrastrukture
Obseg in pogoje za finančno podporo spodbudnim projektom je treba približati pogojem v sosednjih Avstriji in Italiji. Država naj z davčnimi in drugimi instrumenti spodbuja banke, da bodo v večji meri podpirale dobre inovativne projekte. SID banka ima kot razvojna banka pri tem vodilno vlogo, povečati pa je treba tudi sredstva Slovenskega podjetniškega sklada.
Ustanoviti je treba Sklad za strateške inovacijske projekte, s kapitalom vsaj ena milijarda evrov za najbolj obetavne, večje projekte (najmanj TRL 8), ki bi ugodne kredite začeli vračati že po nekaj letih in s tem zagotavljali obnavljanje sklada, ki bi ga vlada morala dopolnjevati le prva štiri leta (vsaj 200 milijonov evrov na leto). Upravljanje sklada bi bilo treba zaupati SID banki, ki pa naj za evalvacijo projektov angažira najboljše domače in tuje eksperte – specialiste za posamično tehnološko področje.
4. Ministrske pristojnosti ter ustanovitev Sveta za inovacije
MGRT in MIZŠ si naj razdelita pristojnosti na področju inovacijske dejavnosti – prvo naj pokriva dejavnost podjetij, drugo pa raziskovalno dejavnost.
Vlada naj ustanovi svet za inovacije, ki bo kot posvetovalno telo oblikoval predloge in pobude za uspešen razvoj družbe in gospodarstva, zasnovan na inovacijski odličnosti.
5. Davčne olajšave na R&R-stroške podjetij
Olajšave ostajajo pomemben instrument, njihovo uveljavljanje naj bo transparentno in hkrati po stopnjah diferencirano: 100 odstotkov, kadar se raziskave naroča v pomembnem obsegu tudi zunaj podjetja, in 80 odstotkov, če se sredstva porabijo pretežno znotraj podjetja. To bo pomembna spodbuda za sodelovanje med gospodarstvom in raziskovalno sfero – kar je ena ključnih slabosti naše inovacijske dejavnosti.
6. »University of Slovenia«
Nesprejemljivo fragmentacijo našega raziskovalnega potenciala bo treba presegati z združevanjem in povezovanjem. Pravi korak v tej smeri bo ustanovitev mreže vseh slovenskih javnih univerz, javnih raziskovalnih zavodov in obeh univerzitetnih kliničnih centrov pod skupnim imenom »University of Slovenia«. Združenje je mreža javnih institucij, ki ohranijo veliko samostojnost organizacije in delovanja, skupno pa opredelijo razvojne naloge, potrebne za uspešen razvoj države. Ta proces naj vodi Rektorska konferenca.
