Navedbe v omenjenem zapisu izpod peresa Staša Ravterja kažejo na izredno veliko težavo ravnatelja, ki z neresničnim navajanjem poskuša diskreditirati sindikat, kot tudi prikazati stanje drugačno, kot je v resnici.

Sindikati naj bi v prvi vrsti skrbeli za pravice delavcev, za razvoj njihovega ekonomskega in socialnega položaja, za varno, zdravo in spoštljivo delovno okolje. Vendar na žalost v zadnjih letih vse bolj postajamo tisti – večkrat edini –, ki opozarjamo na napake in nezakonitosti, ki se v javnih zavodih vse pogosteje dogajajo. Dokler se sindikat podreja zahtevam vodstva, je »dober« in »konstruktiven«. Ko pa na površje priplavajo nestrinjanja, tedaj sindikat želi voditi posamezne ustanove in je prikladen izgovor za iskanje namišljenega sovražnika.

Nič drugače ni pod ravnateljevanjem Staša Ravterja. Ko je sindikat prvič opozoril na dejstvo, da sta umetniška vodja zaposlena nezakonito, ker ravnatelj ni izpeljal ustreznih postopkov, predvidenih z aktom o ustanovitvi javnega zavoda, je sindikat takoj postal »državni sovražnik št. 1«. Ko smo ravnatelju posredovali predlog in prošnjo baletnega ansambla za sestanek o težavah, ki so se nakopičile, smo prejeli kratek in preprost odgovor, da težav ni in da vodstvo ne vidi potrebe po sestanku.

Za stanje, v katerem je SNG Opera in balet Ljubljana, je zaslužno vodstvo (na tem mestu je pritrditi ravnatelju Stašu Ravterju), in to je stanje, ko v zavodu vre. Resno vre! Vodstvo nima niti približno normalnega stika z zaposlenimi, ne sanja se mu o stanju v hiši. Kako si drugače razlagati dejstvo, da polovica zaposlenih Ravterja še nikoli ni videla? Sploh ne vedo, kdo je, ker se gospod do danes ni utegnil predstaviti posameznim korpusom.

»O kakršnem koli 'vrenju' v umetniških ansamblih sploh ni govora,« je zapisal Staš Ravter… Nekaj glavnih poudarkov iz pisma: že prej je bilo precej hudih problemov, zdaj se je stanje zelo poslabšalo, postalo je tako rekoč nevzdržno; mnoge pogodbe niso ustrezno urejene; neustrezna je organizacija dela in pomanjkljiva komunikacija vodstva; izvaja se pritisk nad prekarci, ki se zato bojijo odzivati in zahtevati svoje pravice; na nepravilnosti opozarjajo, vendar ni nikakršnega odziva, nikakršne resne in profesionalne razprave; kot baletni ansambel so skrajno zaskrbljeni nad delovanjem DBUS in njegovega predsednika Tomaža Rodeta; izjemno so razočarani nad neodzivnostjo vodstva; v hiši so huda vrenja; želijo si rešitev, ki bodo omogočale nemoteno nadaljevanje njihovega umetniškega udejstvovanja.

Pismo govori sámo zase. Na podlagi le-tega lahko vsakdo presodi o lažeh in neresnicah ter o tem, kdo v resnici škodi dobremu imenu in časti javnega kulturnega zavoda posebnega nacionalnega pomena.

Mag. Andrej Sraka

predsednik sindikata Glosa

SNG Opera in balet Ljubljana