Pa da ne bom s strani denimo ministrstva za kulturo obtožen kakšnega poskusa uboja ali morda rušenja državne ureditve, ker sem napisal navedene prispodobe, naj takoj pojasnim, da mislim na demokratične in potrebne spremembe, ki jih očitno celotni sistem potrebuje zato, ker običajne štiriletne volilne korekcije ne zadovoljujejo.
Vendar če se odzovem v vojaškem žargonu, ki je tako blizu današnji vladi in njenim podpornikom, bi si upal trditi, da so doživeli poraz v zadnji bitki proti RTV. Z vso silo so poskušali eliminirati generalnega direktorja RTV SLO Igorja Kadunca in veljavno medijsko zakonodajo. Taktika totalnega rušenja, napada s hrbta ni bila uspešna.
Vsa dosedanja ravnanja vlade oziroma njenih političnih vojakov, tudi zavezništva v vrhu RKC, so bila v zadnjem času usmerjena v bitko proti javnim medijem, njihovo popolno podreditev oziroma oblastno in kadrovsko prevlado. Sicer pa morajo biti pobudniki te bitke in njihovi pokrovitelji resnično elementarno pokvarjeni ljudje. Najprej človeka porinejo in spotaknejo, nato pa ga obtožijo, da je padel.
Ta simbolna zmaga, torej to, da je generalni direktor RTV ostal na svoji funkciji, res še ni prinesla končne zmage v boju, a vendar je izredno pomemben dosežek za dvig morale vseh, ki se »bojujemo« za pravično stvar. Hkrati pa je velik poraz te vlade in njenih podpornikov.
Treba se je namreč zavedati, da čas rušenja vsega, kar je demokratično – torej tudi medijev, ni bil izbran naključno. Čas pandemije oziroma covida-19 realno zahteva ogromno znanja, odgovornosti in pripravljenosti za delo, ne daje pa rezultatov, ki jih je ta vlada obljubljala. Prej nasprotno: rezultatov in uspehov, ki so jih tako bombastično napovedovali celo z letali, ni od nikjer. Zato je treba pozornost preusmeriti. Lahko pa tudi opazimo, da je eden od ciljev te vlade sejanje strahu ter vzpostavljanje reda in discipline. Poslušnost ljudi lahko sicer testirajo tudi s policijsko uro, kar je sicer priročen izgovor, da je ta ura potrebna zaradi virusa. Se pa bojim, da bi kakšne mešane policijsko-vojaške patrulje naganjale ljudi na stadion v Stožice. »Dobre« izkušnje z žico že imamo. Torej je treba »globinsko zavarovanje meje« zagotoviti v skladu s 37. a členom zakona o obrambi še kje v notranjosti Slovenije.
Morda se zdi navedeni strah pretiran. Ampak nič ni več nemogoče, tudi ukrepanje s silo, kar smo že videli oziroma doživeli in kar je že bilo testirano na protestih. Vse skupaj se sliši kot znanstvena fantastika. Ampak kar je bilo še lansko leto nepredstavljivo, je letos že udejanjeno. Torej nič ni nemogoče. In po znani reklami, nemogoče je mogoče, deluje tudi ta vlada.
Nekateri se morda že prebujajo, kar je zelo dobro in KUL. Sicer pa lahko rečem, da je vsaka sekunda te vlade na oblasti katastrofa za Slovenijo. Ne pritegne več niti rek »ora et labora«, ker danes ne pomagata ne molitev ne delo, ki ga ljudje izgubljajo. Zdi se, da ob tej vladi in strahovladi izgubljamo demokracijo. Celotno življenje se spreminja, po nekih vzorcih in modelih, ki ne temeljijo na pravni varnosti, na socialnih in varnostnih ter drugih osnovah. Torej je resnično čas za spremembe. Ampak na bolje.
Miloš Šonc, Grosuplje