Gospodarski minister Zdravko Počivalšek napoveduje, da bo vlada novi protikoronski sveženj ukrepov (PKP6) pripravila do konca tedna in se v njem posebej osredotočila na dejavnosti ter majhna in srednja podjetja, ki jih je novo zaprtje najbolj prizadelo. Poleg podaljšanja nekaterih že sprejetih ukrepov, kot je denimo moratorij za kredite ter subvencioniranje čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa, ministrstvo predvideva tudi nove rešitve, med drugim subvencioniranje fiksnih stroškov za najbolj prizadeta podjetja ter odpis najemnin. Gospodarsko ministrstvo podpira tudi zahteve gospodarstva, da se zaradi izjemnih razmer preloži uveljavitev zakonskih določb pri minimalni plači.
1. Podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo
V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) vladi predlagajo preferenčno ureditev ukrepa čakanja na delo za tiste delodajalce, ki zaradi vladnih ukrepov ne morejo opravljati dejavnosti oziroma jo opravljajo v bistveno okrnjenem obsegu. Izplačano nadomestilo plače naj bi se v teh primerih povrnilo v celoti in ne le v višini 80 odstotkov. Za vse ostale subjekte pa bi ukrep čakanja na delo ostane enak kot v petem paketu.
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) vladi predlaga, da delodajalcem povrne celoten strošek, ki ga imajo z nadomestilom plače delavcem za čakanje na delo, torej celotnih 80 odstotkov nadomestila (bruto II). Za obrtnike in podjetnike, ki so morali svoje dejavnosti zapreti ali omejiti zaradi odloka države ali občine, pa se po njihovem ne bi več smel upoštevati kriterij upada prometa za vsaj 20 odstotkov. Prav tako se zavzemajo, da naj država delodajalcem povrne celoten strošek nadomestila plače delavcem, ki delajo s skrajšanim delovnim časom.
Po poročanju časnika Finance bi bila v prihodnje do subvencioniranja čakanja na delo upravičena podjetja, ki bi glede na lani imela vsaj 40-odstotni upad prihodkov od prodaje, višina nadomestila za čakanje na delo pa se ne bi več omejevala na minimalno, temveč na povprečno plačo.
Na GZS in OZS bi tudi spremenili ureditev državne pomoči tako, da podjetjem v primeru višjih prihodkov ne bi bilo treba v nobenem primeru vračati državne pomoči, če jim je bilo z odlokom prepovedano ali omejeno opravljanje dejavnosti, temveč bi ta sredstva namenili za investicije, raziskave in razvoj ali za nagrajevanje zaposlenih.
Po predlogu Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) delodajalci, ki prejemajo subvencije, ne bi smeli odpuščati v času, ko prejemajo državno podporo, in še nekaj mesecev zatem. Podjetja, ki so prejela državno pomoč, pa tri leta ne bi smela deliti dobička brez sorazmerne soudeležbe delavcev. Sredstva dodeljenih pomoči bi se štela kot vložek države v premoženje delodajalca, na podlagi katerega bi država pridobila določen delež podjetja, pri čemer bi se morala v določenem časovnem obdobju iz takšnega podjetja umakniti oziroma svoj delež prodati.
2. Subvencioniranje fiksnih stroškov in odpis najemnin
V GZS in OZS so vlado pozvali, naj država tistim podjetjem, ki so morala svoje obrate zapreti ali obseg poslovanja zmanjšati, povrne izpad dohodka ali vse fiksne stroške in povrne najemnine za poslovne prostore. Gospodarsko ministrstvo se s tem očitno strinja, med temeljnimi dilemami, o katerih je Počivalšek včeraj govoril s predstavniki gospodarskih organizacij, pa so trenutno predvsem kriteriji za povračilo fiksnih stroškov. Ministrstvo je pripravilo tri možne modele: po enem bi država subvencionirala del čiste izgube podjetjem, drugi predvideva povračilo škode v obliki izpada prihodkov od prodaje, tretji pa povračilo določenega odstotka amortizacije. Pomoč naj bi se glede na velikost podjetja gibala med 100.000 in 700.000 evrov.
Druga dilema je vezana na vprašanje najemnin poslovnih prostorov. Ministrstvo v zvezi s tem predlaga popolno oprostitev najemnine za podjetja, ki jim je bila prepovedana dejavnost in so v prostorih, katerih lastnik je država ali lokalna skupnost. V podjetjih, ki poslujejo v zasebnih prostorih, pa v skladu z avstrijskim modelom predlagajo, da bi bili najemodajalci oproščeni plačila nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč in davka na premoženje, razbremenjeni pa bi bili tudi obveznosti vzdrževanja nepremičnin.
Po predlogu GZS bi bila podjetja, katerih poslovanje je bilo zaradi epidemije prizadeto in so zaradi tega letos v primerjavi z lanskim letom zabeležila več kot 80-odstotni padec prodaje, upravičena do 80-odstotnega kritja fiksnih stroškov, tista s 60- do 80-odstotnim padcem prihodkov do 60-odstotnega kritja fiksnih stroškov, podjetja s 40- do 60-odstotnim upadom prihodkov s 40-odstotnim kritjem in tako naprej.
3. Minimalna plača
Delodajalske organizacije predlagajo vsaj enoletno zamrznitev višine minimalne plače in preložitev uveljavitve zakonskih določb iz leta 2018, po katerih bi morala biti minimalna plača z januarjem 2021 za 20 odstotkov višja od minimalnih življenjskih stroškov. Kot opozarjajo, bi dvig minimalne plače povzročil dvig vseh plač, kar bi ogrozilo številna delovna mesta in povzročilo selitev proizvodnje v druge države.
Sindikati morebitni zamrznitvi minimalne plače ostro nasprotujejo, in opozarjajo, da se o tem ne bodo pogajali. Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, je danes povedala, da se nobena napoved delodajalskih organizacij glede minimalne plače doslej ni uresničila, ob tem pa spomnila tudi na skupno akcijo EU za dvig minimalne plače na ustrezno raven. Opozorila je, da nizka minimalna plača še nikjer ni okrepila konkurenčnosti.
4. Poenostavitev poroštvene sheme
GZS in OZS predlagata tudi popravke poroštvene sheme za posojila, po katerem bi se znesek posojila, ki je predmet državnega poroštva, z 10 odstotkov zvišal na 25 odstotkov prodaje in dvakratnik stroškov dela, ob tem pa se zavzemata tudi za poenostavitve in manjši nabor zahtevanih pogojev pri vlogah za posojila do enega milijona evrov. Po predlogu ZSSS bi morale banke na prošnjo kreditojemalca zamrzniti plačilo kreditov do konca leta 2021. Sindikati bi med drugim tudi znižali plačilo komunalnih prispevkov in električne energije gospodinjstvom do konca leta 2021 za pet odstotkov.
5. Bolniške odsotnosti
Na GZS predlagajo, naj se nadomestila med začasno zadržanostjo od dela zaradi bolezni ali poškodbe krije iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja od prvega dne začasne zadržanosti dalje. Nadomestila naj bi se zavodu za zdravstveno zavarovanje povrnila iz državnega proračuna.
6. Raziskovalno razvojni vavčerji
V gospodarski zbornici predlagajo subvencije za razvojne kadre in raziskovalno razvojni vavčer. Skupna višina vavčerja bi po njihovem predlogu v dveh letih znašala 200.000 evrov, pri čemer bi polovico pokrila država, drugo polovica pa podjetja.
7. Davki in prispevki
Na OZS opozarjajo, da je med obrtniki in podjetniki vedno več takšnih, ki niso upravičeni do ukrepov pomoči zaradi pogoja, po katerem morajo biti na dan vloge poravnani vsi davki in prispevki. Zato predlagajo, da se pogoj datumsko omeji, in sicer tako, da bi bili do ukrepov upravičeni vsi, razen davčnih dolžnikov pred 13. marcem 2020. Predlagajo tudi, da se vse davčne dajatve in prispevki brezpogojno in brezobrestno odložijo in da se s tem ne omeji upravičenosti do ukrepov pomoči. Glede plačilnih rokov pa predlagajo, da ti za neposredne in posredne uporabnike proračuna za plačila zasebnim subjektom trajajo osem dni.
8. Dodatek za delo
V ZSSS predlagajo, da se delavcem, ki v času epidemije covida-19 delajo na delovnih mestih, dodeli dodatek za delo v višini 250 evrov mesečno. Sindikati predlagajo tudi zvišanje dodatka za neposredno delo s pacienti oziroma uporabniki, obolelimi za covidom-19, na 50 odstotkov. Vsem, ki v dosedanjem času niso bili deležni pomoči države, a jih je prizadela epidemija in nimajo rednih prihodkov, pa bi se po njihovem morala izplačati posebna denarna pomoč. Ukrep krajšega delovnega časa bi po predlogu sindikatov pospremila dodatna stimulacija za tiste delavce, ki bi se udeležili enega od programov usposabljanj zavoda za zaposlovanje.
9. Varstvo otrok
V ZSSS predlagajo 100-odstotno nadomestilo plače enemu od staršev zaradi varstva otroka v primeru zaprtja osnovnih šol in vrtcev. Samozaposlenim pa bi se moral za čas, ko ne morejo opravljati dejavnosti zaradi zagotavljanja varstva otrok, povrniti izpad dohodka v višini minimalne plače
10. Zamrznitev cen
Sindikati se zavzemajo, da se cene osnovnih življenjskih potrebščin zamrznejo na dan 1. novembra, in sicer do konca leta 2021. V ZSSS ob tem predlagajo še ponovno regulacijo cen pogonskih goriv, podaljšanje koriščenja turističnih bonov in razširitev njihove rabe, subvencioniranje nakupa slovenskih izdelkov oziroma vpeljavo bonov za koriščenje storitev, ki jih nudijo slovenska podjetja in obrtniki, ter določitev najvišje cene za varovalno opremo za maske, razkužila ter vizirje.
