Pet ameriških zveznih držav je Ameriko danes tretji dan zapored držalo v čakanju. Tri od njih so bile dolgo utrdbe republikancev, ena demokratov, a zlati demografske spremembe so prinesle opazne politične posledice – in jih spremenile v volilna bojišča.
Nevada: belci v manjšini
število elektorjev:6
število prebivalcev: 3,1 milijona
Nevada je ena redkih zveznih držav, kjer je belsko prebivalstvo v manjšini (48 odstotkov), rast deleža prebivalcev latinskoameriškega rodu (29%) pa je povečala bazen demokratskih volilcev in možnost za Bidnovo zmago. Na zadnjih trinajstih predsedniških tekmah so republikanci v Nevadi zmagali osemkrat, demokrati pa petkrat. Nevada je bila edina od nihajočih držav, v kateri so glasovnice samodejno poslali na dom vsem registriranim volilcem, letos sploh prvič. To bi po teoriji moralo iti bolj v prid demokratom. Biden ima v Nevadi po 84 odstotkih preštetih glasovnicah 604.251 glasov, Trump pa 592.813.
Arizona: država Johna McCaina
število elektorjev:11
število prebivalcev: 7,3 milijona
Koronavirusni politiki Trumpa pripisujejo veliko težo za to, da ima demokratski predsedniški kandidat možnost v Arizoni zmagati prvič po 24 letih, sploh zaradi visokega deleža volilcev, starejših od 65 let (25 %). Delu volilcev se je Trump zameril zaradi odnosa do pokojnega dolgoletnega republikanskega senatorja Arizone Johna McCaina. Tudi Arizona beleži rast latinskoameriškega prebivalstva (32%), med katerim se je Trump leta 2016 odrezal slabo. Država beleži tudi veliko priseljevanja iz drugih delov ZDA, kar spreminja strukturo volilnega telesa.
Severna Karolina: krčenje belske večine
število elektorjev:15
število prebivalcev: 10,4 milijona
Velja za utrdbo republikancev, od leta 1976 je od demokratov tu zmagal le Barack Obama, dvakrat. Ena od razlag za Bidnov konkurenčni boj je podobno kot v Arizoni priseljevanje bolj liberalnega prebivalstva iz drugih delov Amerike v zadnjega četrt stoletja, kar je spodjedlo številčno dominacijo belskega prebivalstva. Zdaj je v državi registriran približno enak delež demokratskih, republikanskih in neodvisnih volilcev. Zgodba sicer tudi tam še ni zaključena, vendar po okoli 94 odstotkih preštetih glasovnicah Trump z 2.732.084 glasov vodi pred Bidnom in njegovima 2.655.383 glasov.
Georgia: vztrajni pomik k sredini
število elektorjev:16
število prebivalcev: 10,6 milijona
Fenomen premika iz republikanske utrdbe v eno osrednjih volilnih bojišč razlagajo s priseljevanjem ljudi z liberalnejšimi pogledi, velika urbana središča Georgie so postala bolj kozmopolitska. Prebivalstvo se je v zadnjih dvajsetih letih povečalo za skoraj tri milijone. Premik sicer ni bil nenaden, Georgia se je že na zadnjih treh predsedniških volitvah pomikala k politični sredini, čeprav v zadnjih dvajsetih letih demokrat tam ni zmagal. Med razlogi za pomik je tudi večje število registriranih volilcev med temnopoltimi (25 odstotkov vseh) in povprečno vse višja izobrazba belopoltih. V tej zvezni državi ima predsednik po okoli 99 odstotkih preštetih glasovnicah 2.447.343 glasov, Biden pa 2.445.568. Bidnov tabor bodrijo podatki, da je večina nepreštetih glasovnic iz demokratskih oporišč v urbanih središčih, kot je Atlanta, kjer prevladujejo podporniki demokratske stranke.
Pensilvanija: negotova usoda »modrega zidu«
število elektorjev:20
število prebivalcev: 12,9 milijona
Trump je v zvezni državi, ki je od leta 1992 veljala za del neprebojnega demokratskega »modrega zidu«, pred štirimi leti tesno premagal Clintonovo – za vsega 44.000 glasov. Koristila mu je večinska podpora belskega delavskega razreda in starejših od 45 let. V državi je glede na nacionalno raven sicer nadpovprečen delež belskega prebivalstva (76 odstotkov) ter starejšega prebivalstva (12 odstotkov). Demokrati so močnejši v urbanih središčih, republikanci na podeželju, odločilni v nihajoči državi pa so prebivalci predmestij. Tam je po približno 95 odstotkih preštetih glasovnic Trump zbral 3.285.965 glasov, Biden pa 3.267.923. Tu gre »modri premik« pripisati štetju glasovnic, ki so prišle po pošti iz demokratskih urbanih središč, kot sta Pittsburgh in Filadelfija. Izhodiščno veliko vodstvo Trumpa je posledica zakona zvezne države Pensilvanije, ki, podobno kot v Wisconsinu in Michiganu, začetek odpiranja poštnih glasovnic dovoli šele, ko se volišča zaprejo. Štetje glasovnic po pošt je sicer zelo zamuden postopek, ki zaradi preprečevanja morebitnih kršitev poteka v več korakih. V Pensilvaniji pa dodatno zamudo povzroča tudi zakon, ki dovoli štetje vseh veljavnih glasovnic, ki so bile oddane na dan volitev in v vložišče volilne komisije prispejo do petka.
