V štirih največjih političnih skupinah evropskega parlamenta (Evropski ljudski stranki, Naprednem zavezništvu socialistov in demokratov, Prenovimo Evropo in Evropskih Zelenih) so pozdravili današnji dogovor evropskega parlamenta, nemškega predsedstva Svetu EU in evropske komisije o pogojevanju izplačil evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava v državah članicah. Če bodo mehanizem potrdile še države članice, bo Evropska unija dobila prvi tovrstni mehanizem za zaščito vladavine prava, ki bo vezan na izplačilo evropskih sredstev.

Dogovor je bil dosežen po treh tednih in pol napornih pogajanj, v želji, da bi Unija ta mehanizem dobila pred začetkom črpanja 1800 milijard evrov težkega svežnja za okrevanje evropskega gospodarstva.

Številni kriteriji za sprožitev mehanizma

Novi mehanizem bo precej obsežen. Izplačevanje evropskih sredstev ne bo pogojeno zgolj s spoštovanjem neodvisnosti nacionalnih sodišč, temveč se bo upoštevalo spoštovanje vseh temeljnih vrednot EU – demokracije, enakosti in spoštovanja človekovih pravic, tudi pravic manjšin. Prav zato novi mehanizem, ki ga morajo potrditi še države članice, ni uperjen zgolj proti Madžarski in Poljski, ki imata največje težave prav s spoštovanjem neodvisnosti pravosodja, temveč je univerzalen za celotno sedemindvajseterico.

Mehanizem bo možno sprožiti zaradi kršitev vladavine prava, ki jih bo morala ugotoviti komisija. Uporabil se bo lahko tudi zaradi grožnje, da bi z ukrepi vlad lahko prišlo do nenamenske uporabe evropskih sredstev. Tudi ugotovljena korupcija oziroma zlorabe evropskih sredstev lahko postanejo povod za sprožitev mehanizma. Na takšen način se torej združujeta želji po zaščiti vladavine prava in evropskega proračuna.

Veto ene države ne bo možen

Novi dogovor v primerjavi z obstoječimi mehanizmi precej bolje opredeljuje način ukrepanja in časovne roke, v katerih se morajo države odločiti glede zaščite vladavine prava oziroma evropskega proračuna. Obstoječi postopki po 7. členu pogodbe o delovanju o Evropski uniji, na podlagi katerih so že začeli ugotavljati kršitev vladavine prava na Madžarskem in Poljskem, bi sicer lahko vodili do odvzema glasovalnih pravic v Svetu, a se zaradi načina odločanja (za obsodbo je potrebno soglasje vseh članic) ne premaknejo nikamor.

Kršitve vladavine prava bo z novim mehanizmom še naprej ugotavljala evropska komisija. Na njen predlog bo moral ukrepati Svet EU. Potem ko bo kršitev vladavine prava ugotovila evropska komisija, bo Svet imel mesec dni časa (v izrednih primerih tri mesece), da bo sprejel predlog ukrepa, ki ga bo oblikovala komisija. Odločitev bo sprejeta s kvalificirano večino (najmanj 55 odstotkov držav, v katerih skupno število prebivalstva predstavlja 65 odstotkov evropske populacije). To pomeni, da ena sama država ali manjša skupina držav ne bo mogla blokirati zamrznitve evropskih sredstev.

Na Madžarskem, ki je podobno kot Poljska v minulih tednih grozila z blokado celotnega svežnja za okrevanje, če bo prišlo do pogojevanja izplačil evropskih sredstev, z današnjim doseženim evropskim dogovorom niso bili zadovoljni.