Komisija stanje povzema z besedami, da je vnovičen razmah pandemije prekinil okrevanje in poglobil negotovost. Izpostavlja tudi, da je pandemija velik šok za evropsko in globalno gospodarstvo z zelo resnimi gospodarskimi in socialnimi posledicami. Vpliv pandemije na gospodarstvo se sicer po državah EU razlikuje in enako velja za napovedi glede okrevanja.

Gospodarstvo v Evropi je v prvi polovici leta doživelo hud šok in nato ob postopnem odpravljanju omejevalnih ukrepov močno okrevalo v tretjem četrtletju, a vnovičen razmah pandemije v minulih tednih in vnovični ukrepi za zajezitev širjenja virusa so to prekinili. V trenutnih epidemioloških razmerah je gospodarska napoved izjemno negotova.

Območju evra komisija za letos napoveduje 7,8-odstotni padec bruto domačega proizvoda (BDP), kar je nekoliko manj kot julija, ko mu je napovedala 8,7-odstotnega. Obete za rast v prihodnjem letu je v primerjavi z julijem občutno poslabšala - s 6,1 odstotka na 4,2 odstotka. Za leto 2022 pa mu napoveduje triodstotno rast.

Celotni EU napoveduje za letos 7,4-odstotno krčenje BDP, v prihodnjem letu 4,1-odstotno rast, v letu 2022 pa triodstotno. Tudi v tem primeru je napoved za letos nekoliko boljša kot julija, obeti za rast v prihodnjem letu pa slabši.

"Drugi val pandemije sproža še več negotovosti in uničuje naše upanje na hitro okrevanje. Gospodarstvo se na raven pred pandemijo ne bo vrnilo pred letom 2022," je ob predstavitvi napovedi ocenil izvršni podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis, pristojen za gospodarske zadeve.

Ob tem je Dombrovskis znova pozval Evropski parlament in članice EU, naj hitro končajo pogajanja o svežnju za spoprijem Evrope s pandemijo, ki vključuje prihodnji sedemletni proračun unije in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov. To je nujno, da bo v prihodnjem letu na voljo denar za naložbe, reforme in obnovo.

Brezposelnost se je povečala, a je to povečanje glede na padec gospodarske dejavnosti po navedbah komisije razmeroma omejeno. Območje evra naj bi v tem letu beležilo 8,3-odstotno brezposelnost, v prihodnjem letu 9,4-odstotno, v letu 2022 pa naj bi se ta znova zmanjšala na 8,9 odstotka. Za celotno EU so te številke 7,7 odstotka, 8,6 odstotka in osem odstotkov.

Sprejemanje izjemnih ukrepov za ublažitev pandemičnega šoka za gospodarstvo vodi v občutno rast javnofinančnih primanjkljajev in javnega dolga. Javnofinančni primanjkljaj v območju evra naj bi se v primerjavi z lanskim letom povečal z 0,6 odstotka na 8,8 odstotka BDP v tem letu, nato pa naj bi se v prihodnjem letu spet zmanjšal na 6,4 odstotka, v letu 2022 pa na 4,7 odstotka BDP.

Javni dolg v območju evra pa naj bi se v primerjavi z lanskim letom povečal s 85,9 odstotka BDP na 101,7 odstotka BDP v tem letu, na 102,3 odstotka BDP v prihodnjem letu in na 102,6 odstotka BDP v letu 2022.

V Bruslju izpostavljajo izjemno negotovost in tveganja, ki spremljajo tokratno jesensko gospodarsko napoved. Glavno tveganje je slabšanje pandemije. Opozarjajo pa tudi na tveganje, da bi dosedanji pandemični učinki pustili globlje brazgotine, kot se pričakuje sedaj. Kot morebitna pozitivna dejavnika pa izpostavljajo sprejetje julija dogovorjenega svežnja za okrevanje in trgovinskega sporazuma z Združenim kraljestvom.

Bruselj poslabšal gospodarsko napoved za Slovenijo

Evropska komisija je gospodarsko napoved za Slovenijo za letos v primerjavi z julijem nekoliko poslabšala na 7,1-odstotni padec bruto domačega proizvoda (BDP). Za odstotno točko je poslabšala tudi obete za prihodnje leto, ko ji napoveduje 5,1-odstotno rast. V letu 2022 pa naj bi Slovenija po bruseljski napovedi beležila 3,8-odstotno rast.

V julijski napovedi je komisija napoved za Slovenijo ohranila pri spomladi ocenjenem sedemodstotnem krčenju BDP, za prihodnje leto pa ji je napovedala 6,1-odstotno rast.

Današnja napoved za Slovenijo je nekoliko boljša kot v povprečju za območje evra in celotno EU. Slovensko gospodarstvo naj bi se na predkrizno raven vrnilo v letu 2022.

Sicer pa komisija v povzetku stanja v Sloveniji izpostavlja, da so bile izgube na trgu dela manjše, kot se je pričakovalo, in da se je bilo z ukrepi mogoče izogniti povečanju števila stečajev.

Kot na splošno v območju evra in celotni EU se bosta javnofinančni primanjkljaj in javni dolg Slovenije letos močno povečala, nato pa v prihodnjih dveh letih postopno znova zmanjševala.

Komisija Sloveniji za letos napoveduje javnofinančni primanjkljaj v višini 8,7 odstotka BDP, v prihodnjem letu 6,4-odstotnega, v letu 2022 pa naj bi bil pri 5,1 odstotka BDP. Javni dolg pa naj bi letos znašal 82,2 odstotka BDP, prihodnje leto 80,2 odstotka BDP, v letu 2022 pa 79,8 odstotka BDP.