Raziskovalci slovenskega društva za morske sesalce Morigenos so oba kita fotografirali in pridobili tudi zračne posnetke obeh živali.

»Na podlagi fotografij hrbtnih plavuti in drugih delov telesa bomo lahko v sodelovanju s kolegi iz tujine ugotavljali, ali sta kita že bila identificirana drugod, zračni posnetki pa bodo omogočili ugotavljanje njunega telesnega stanja,« je, kot so sporočili iz društva Morigenos, povedal predsednik društva Tilen Genov.

Na podlagi prvih ocen gre očitno za dve odrasli živali. O tem, kaj ju je pripeljalo v severni Jadran, je težko špekulirati, lahko je povezano s premiki njihove glavne hrane, je Genov pojasnil za STA.

Brazdasti kiti se prehranjujejo predvsem z majhnimi rakci in z nekaterimi majhnimi ribami, so pa ti kiti po besedah Genova precej hitre živali. Na severni polobli brazdasti kiti zrastejo do 22 metrov in pol in dosežejo težo okoli 50 ton. Njihovi vrstniki na južni polobli pa lahko dosežejo celo do 26 metrov dolžine in 80 ton. O teh živalih je sicer še veliko neznanega.

Brazdasti kit je na rdečem seznamu opredeljen kot ranljiva vrsta, vendar trenutno poteka ponovna ocena statusa ogroženosti te vrste v Sredozemlju. »Nova ocena v okviru rdečega seznama še ni končana, a glede na številčnost vrste v Sredozemlju kaže, da bo sredozemska populacija brazdastega kita opredeljena kot ogrožena,« je dejal Genov.

Podvodni hrup jim predstavlja veliko težavo

Glavne grožnje tej vrsti v Sredozemlju so po njegovih besedah naleti hitrih ladij, podvodni hrup, kemično onesnaženje in mikroplastika. Podvodni hrup, ki izvira predvsem iz ladijskega prometa in rekreativnih plovil, predstavlja veliko težavo predvsem zato, ker so te živali od zvoka odvisne tudi za medsebojno komunikacijo in za iskanje partnerja.

»Pod vodo se zvok širi približno petkrat hitreje kot po zraku. Za živali, ki konstantno živijo v takem okolju, ki zelo dobro prevaja zvok in ki so hkrati odvisne od tega zvoka, je lahko podvodni hrup velik problem,« je dodal Genov.

Sicer pa so v društvu Morigenos ob tem izpostavili odlično sodelovanje z lokalnimi ribiči in dodali, da brez njih v sredo ne bi mogli zbrati podatkov o kitih.

V društvu pozivajo vse, ki so te dni na morju, da jim v primeru, da opazijo kite, to čim prej sporočijo na telefonsko številko 031 77 10 77 in jim tako pomagajo zbirati pomembne informacije o gibanju in zdravstvenemu stanju teh živali. Obenem prosijo lastnike plovil, da se kitom ne približujejo na manj kot 200 metrov in s tem zmanjšajo morebitni negativni vpliv nanje.

Društvo Morigenos delfine in občasno druge vrste kitov v Tržaškem zalivu in okoliških vodah preučuje od leta 2002. Poudarek njihovega dela je na raziskavah velikosti in razširjenosti populacije, vedenja, socialne in genetske strukture ter vplivov človeških aktivnosti na delfine. Raziskovanje delfinov je pokazalo, da približno 150 delfinov Tržaški zaliv in okoliške vode severnega Jadrana uporablja za svoj življenjski prostor.