‘Želim si, da bi vsaka ženska zmogla brati evangelije in pisma svetega Pavla. Želim si, da bi bili prevedeni v vse jezike in da bi jih razumeli ne le Škoti in Irci, temveč tudi Turki in Saraceni. Želel bi, da bi lahko kmet za plugom pel odlomke iz Svetega pisma, da bi lahko tkalec mrmral fraze iz svetih spisov ob melodiji svojega čolnička…« Te znamenite besede je Gerrit Gerritszoon, bolj znan kot Erazem Rotterdamski, zapisal davnega leta 1511 v predgovoru k izdaji grške Nove zaveze. V njih se že zrcali želja po znanju za vse in družbi, v kateri je človek pomemben ne glede na stan, spol ali religijo. Rojeval se je humanizem, ki nas je Evropejce zaznamoval s pojmovanjem napredka, vesti, razuma, svobode… Vprašanje, ki si ga je dobro zastaviti, je, kam izginja njegova dediščina.
(Foto: Tomaž Skale)
Avtor znamenite satire na račun pokvarjenih duhovnikov, Hvalnice norosti, navdihuje tudi v tem zagatnem času, ko se zdi, da kritični razum po vsem svetu izgublja bi...
Svetlana Makarovič je ena redkih, če ne morda kar edina slovenska “kulturna ikona”, ne le zavoljo njenega edinstvenega umetniškega opusa, temveč tudi...
Razstava Belo zlato: zgodbe o bombažu je prva v nizu razstav, s katerimi bo Slovenski etnografski muzej obeležil letošnjo stoletnico. Njena tematika...