Ko so se včeraj začeli oblikovati volilni rezultati, je bil prvi refleksni odziv mnogih demokratskih strategov, da se ponavlja leto 2016: napoved zanesljive zmage njihovega kandidata se spreminja v negotovost in mogoč poraz. Toda bolj ko se je vlekla noč in potem že dan, bolj se je v misli kradla neka druga volilna drama – tista iz leta 2000, ko sta bila kandidata republikanec George W. Bush in demokrat Al Gore. Končala se je po več kot mesecu dni z zmago prvega za 537 glasov.

Takrat je v zraku obvisel rezultat v eni sami zvezni državi, ki pa je bila za končni razplet odločilna: na Floridi. Začelo se je z velikim fiaskom televizij, ki se v ZDA samostojno (sicer na podlagi mnogih podatkov) odločijo, kdaj bodo zmago v kateri zvezni državi prisodile enemu ali drugemu kandidatu. To stori pet glavnih novičarskih televizijskih postaj in agencija Associated Press.

Sedmega novembra 2000 zvečer so televizije na Floridi najprej obelodanile zmago (in s tem osvojitev Bele hiše) Goru. Nato so napoved umaknile. Potem so po dodatnih prispelih glasovih napovedale zmago Bushu. Nato so tudi to napoved umaknile. Vmes je Gore celo telefoniral in čestital republikanskemu tekmecu, pa ga poklical še enkrat in priznanje poraza umaknil. Zaradi tega fiaska so televizije odtlej bolj previdne pri svojih napovedih, a to ne pomeni, da so enotne. V Trumpovem taboru so bili včeraj besni, ker je televizija Fox News v nasprotju z drugimi že zgodaj razglasila zmago Bidna v Arizoni.

Ali je krogec preluknjan?

Volilnemu dnevu leta 2000 je sledila epska ali mučna, kakor za koga, 36 dni dolga bitka. Zaradi manj kot pol odstotka razlike med kandidatoma so na Floridi po zakonu morali glasovnice strojno prešteti znova. Po tem štetju je prednost Busha padla na 327 glasov (od več kot 5,8 milijona oddanih), po prihodu glasovnic iz tujine pa narasla na 930. Po floridski zakonodaji ima kandidat možnost nato zahtevati še ročno štetje glasov in Gore je to storil v štirih pretežno demokratskih okrožjih. Znamenite so tamkajšnje dileme o tem, ali je glasovnica veljavna, sploh na voliščih, kjer so morali volilci preluknjati volilni listič ob imenu izbranega kandidata, člani volilnih komisij pa so potem strmeli v glasovnice in analizirali, ali je preluknjani krogec (znameniti chad) odpadel ali ne. Tudi zaradi tega zamudnega opravila trem okrožjem ni uspelo ponovno prešteti vseh glasovnic v zakonsko določenem roku sedmih dni, rezultati četrtega pa so Bushevo prednost znižali na 537 glasov. Vrhovno sodišče Floride je potem dovolilo, da štetje v preostalih treh okrožjih nadaljujejo, v ločenem primeru pa nato ukazalo ročno preštevanje na vsej Floridi.

Vrhovno sodišče reklo zadnjo

Bush se je obrnil na zvezno vrhovno sodišče. To je najprej začasno ustavilo ročno štetje, 12. decembra pa je s sedmimi glasovi proti dvema razsodilo, da ponovno štetje krši enako varstvo pravic zaradi neenotnih kriterijev o tem, kdaj je glasovnica veljavna. S petimi glasovi bolj konservativnih sodnikov proti štirim glasovom bolj liberalnih pa je ugotovilo, da s ponovnim štetjem ne bi ujeli skrajnega roka za potrditev rezultatov volitev, kar je nujno, da lahko elektorji na vnaprej znani datum formalno glasujejo za predsedniškega kandidata. S tem je bila Gorova usoda zapečatena. Sporočil je, da se z razsodbo ne strinja, poraz pa vseeno priznal. Bush je zmagal za 537 glasov.

Nemogoče je reči, ali se kaj podobnega lahko zgodi tudi letos. Vendar – razlike so zelo majhne, kar lahko eno ali drugo stran spodbudi, da se obrne na sodišče, kot je že namignil predsednik Trump, oziroma da zahteva ponovno štetje glasov. Namesto ene imajo v ZDA letos sedem potencialnih Florid – pa čeprav tiste prave ni med njimi. Tam je že zmagal Trump.