Potem ko študenti, ki so ostali v študentskih domovih, vse od 23. oktobra, ko je bil objavljen vladni odlok, živijo v negotovosti, so si ta teden nekateri od njih nekoliko oddahnili. Kot kaže, bosta vlada in ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport odlok, ki v času epidemije v domovih dovoljuje živeti le študentom iz treh skupin izjem, interpretirala nekoliko bolj široko. Med izjeme uradno spadajo študenti s stalnim bivališčem v študentskem domu, študentske družine in tuji študenti ter profesorji, ki se niso mogli vrniti domov, poleg njih pa s sklepom ministrice Simone Kustec o spremembi namembnosti javnih študentskih domov še tisti, ki opravljajo za državo pomembne naloge.
Se bo odlok spremenil?
Študenti so se s predstavniki oblasti v ponedeljek sestali, da bi razširili seznam izjem. O nekaterih so se dogovorili, a odlok za zdaj ostaja enak. Glede na odgovore ministrstva in pripovedovanje študentov bodo v domovih lahko ostali vsaj še tisti, ki imajo na stalnem naslovu okužene družinske člane, študenti, ki se doma srečujejo z nasiljem v družini, in invalidi. O teh primerih je ministrstvo študentskim domovom posredovalo uradno stališče, obenem pa so jim prepustili presojo, ali določen študent ali študentka v takšnih okoliščinah lahko ostane v domu.
Dodatne izjeme, kot so študenti s študentskim delom, preučujejo. Kot nam je povedala ena od študentk, oblast skrbi, da bi bil delež zapolnjenih kapacitet lahko prevelik. V Študentskem domu Ljubljana sicer trenutno biva dobrih 10 odstotkov od 7500 stanovalcev zavoda, kar je podobno kot ob prvem valu epidemije. V zavodu pravijo, da od sprejetja odloka ni bilo prisilnih izselitev. So pa dobili številne prošnje, naj jim dovolijo nadaljnje bivanje z razlogi, kot so študentsko delo v Ljubljani, boljši študijski pogoji v domu, opravljanje študijskih obveznosti, rizične osebe na domačem naslovu, težke socialne razmere…
Kot pravi predsednik študentskega sveta stanovalcev v ljubljanskem študentskem domu Patrik Čelik, študenti težavo vidijo v tem, da se vladni odlok ni spremenil. Želijo si, da bi bile nove izjeme zapisane, in upajo, da se bo to zgodilo že jutri. Na ministrstvu obljubljajo, da bodo takoj, ko bodo epidemiološke razmere to omogočale, spremenili odlok z bolj ohlapnim definiranjem izjem in da bodo upoštevali predloge študentov. Dodajajo, da želijo skupaj svetovalno skupino NIJZ za šolstvo vzpostaviti študentski mehurček. Ministrstvo je tudi potrdilo, da študentski domovi »niso gonilno breme epidemije«. So morali pa v prvem tednu študijskega leta preseliti šest stanovalcev ljubljanskega študentskega doma, ker ta nima prostorov za izolacijo in samoizolacijo.
Potrebni so jasni protokoli
Na to, da so velike stiske študentov zaradi zaprtja domov pričakovane, opozarja Simona Zavratnik, profesorica s fakultete za družbene vede. Pravi, da imperativ #ostanidoma spregleda številne družbene skupine, ki nimajo dostopa do varnega prostora bivanja in tudi samoizolacije. »Drug problem pa je, da je dom v imenu domnevne sekuritizacije zdravja nekaterim družbenim skupinam odvzet. In to se je zgodilo študentom, ki so jim zaprta vrata študentskih domov,« pravi Simona Zavratnik, ki opozarja, da je študentski dom za številne dom v najbolj temeljnem pomenu besede. »Najlažja rešitev je zapreti domove, a je hkrati najmanj domišljena in vodi v poslabšanje položaja bivajočih in nujno v iskanje strategij preživetja, ki niso nikomur v korist,« pravi in dodaja, da bi moralo ministrstvo vzpostaviti jasne protokole delovanja objektov in režima življenja v času epidemije, kar je jasno že od spomladi. Opozarja, da četudi bodo seznam izjem razširili, to ne more nadomestiti sistemskih rešitev.
