Pandemija koronavirusa je močno zdesetkala nogomet, njena največja žrtev pa utegne postati kar eden od najuspešnejših klubov vseh časov Barcelona. Ta je zgolj v poslovnem letu 2019/20 ustvarila 97 milijonov evrov izgube, svoj dolg pa povečala na 379 milijonov evrov. Še bolj črnoglede napovedi ji grozijo v prihodnjem letu, ko naj bi po optimističnih ocenah ustvarila 200 milijonov evrov prihodkov manj kot pred koronakrizo. Vendar pa je po pisanju španskih medijev položaj prvoligaša še mnogo resnejši, saj mora odhodke zmanjšati za kar 190 milijonov, v nasprotnem primeru mu že januarja preti plačilna nesposobnost in stečaj. Začasno vodstvo s Carlesom Tusquetsom na čelu se zato v teh dneh na vso moč trudi sanirati zapuščino njihovega predhodnika Josepa Marie Bartomeua, pri čemer pa računa predvsem na razumevanje nogometašev, ki bi se za izhod iz najhujšega morali odpovedati 30 odstotkom plače.

Bankrot katalonskega kolektiva bi pomenil tragedijo, a še zdaleč ne bi bil prvi nogometni velikan, ki bi se mu to zgodilo. V sezoni 2014/2015 se je najbolj črn scenarij uresničil dvakratni zmagovalki evropskega pokala Parmi, nekaj let pred tem 54-kratnim škotskim prvakom Glasgow Rangers, milijonskim dolgovom in izpadu v najnižji rang tekmovanja pa se nista izognila niti Fiorentina in evropski prvak Leeds United.

Da lahko koronakriza pomeni pogubo za marsikateri klub, so že junija uvideli v Nemčiji, kjer se je kar 13 klubov v prvi in drugi ligi znašlo na robu insolventnosti. A rešitve zanje niso ponudili menedžerji ali ekonomisti, temveč navijači. Pod imenom Unser Fussball (Naš nogomet) so junija sprožili nacionalno iniciativo in zahtevali prestrukturiranje načina poslovanja v nogometu, s čimer bi klubom zagotovili usmerjeno in trajnostno prihodnost. Iniciativi se je do oktobra pridružilo že 2660 navijaških skupin, ki skupno šteje več kot 450.000 članov in prihajajo iz več kot 260 klubov. »Koronavirus je številnim nogometnim navijačem odprl oči. Ugotovili so, da je nekaj narobe,« je nedavno dejala ena od pobudnic iniciative Helen Breit.

Pri Unser Fussball se po pisanju portala Deutche Welle med drugim zavzemajo, da navijači niso obravnavani le kot potrošniki, od vodilnih mož nemškega nogometa pa zahtevajo pravičnejšo porazdelitev televizijskih in medijskih pravic med klubi, obširnejše in učinkovitejše fair-play pravilo ter uvedbo mehanizma, ki bi klubom zagotovil zadostne kapitalske rezerve. Iniciativi je nasproti že stopila Nemška nogometna zveza (DFB), prisluhnila predlogom in tudi ustanovila posebno delovno skupino. »Temeljni namen skupine je vodenje interdisciplinarne razprave in priprava potencialnega načrta, ki bo začrtal nogometne smernice za prihodnost po pandemiji,« so v izjavi za javnost zapisali pri DFB.

Bolj izenačena konkurenca, pretok denarja, družbena odgovornost, etične smernice, interesi navijačev, gospodarska stabilnost in razvoj ženskega nogometa so le nekatere teme na dnevnem redu delovne skupine, ki jo sestavlja 35 strokovnjakov z vseh vetrov profesionalnega nogometa – vključno s Heleno Breit in drugimi člani Unser Fussball. »Navijači že dolgo kritizirajo komercializacijo v nogometu. Zdaj ni čas za majhne ukrepe, temveč da podvomimo o celotnem sistemu,« trdi Breitova.