Zakaj moj dvom o skorajšnjem uspehu »ustavnega loka«? Še vedno se trudim verjeti, da morala mora nekaj veljati, da smo ljudje brez nje zgolj izpraznjene posode. Tudi v politiki naj bi bilo tako. Računati na glasove političnih kameleonov iz DeSUS in SMC je zame nesprejemljivo, neetično in skrajno negotovo. Ti ljudje so že izpričali svojo krošnjarsko moralo. Poslušajte puhla sprenevedanja predsednika državnega zbora in vodje SMC, opazujte zmedenost poslancev DeSUS, ki se trudijo, da bi kot odrešenika stranke vnovič ustoličili enega od največjih političnih manipulantov na Slovenskem. In prav zato, ker meritve javnega mnenja nakazujejo kolaborantom osupljivo skromno podporo, se bodo še krčeviteje oklepali svojih samoohranitvenih upanj, češ, s sedanjo vladajočo garnituro bomo prejemali judeževo plačilo vsaj še dve leti, kasneje pa bo, kar bo, nekaj se nas bo zagotovo pehalo tudi za morebiten objem SDS. Recimo: vodja SMC po svojih duhovnih razsežnostih zagotovo sodi tja. Zato na te judeževe glasove pač ne gre računati.

Skratka, menim, da bi bilo na dolgi rok razsodneje, da se pač sprijaznimo s tem, da se bo (in nas bo) sedanja vladajoča združba do volitev še naprej utapljala v svoji neinventivnosti in duhovni zatohlosti, kreativne moči državljank in državljanov Slovenije ter civilne družbe pa bi kazalo ta čas povezati v pripravo sodobnega in uresničljivega koncepta razvoja države. Države, ki je ne bodo, kot bitko s sovražnikom, vodili pretežno obramboslovci. In naposled: močno si želim, da bi več kot pol državljank in državljanov le dojelo, da je to, kar trpimo, tudi njihov problem.

Josip Meden, Ljubljana