»Že aprila in maja sem skupaj z nekaterimi drugimi voditelji EU večkrat opozarjal, da nas jeseni čaka nova val, hladni val virusa, ki bo težji, če ne bomo imeli na razpolago učinkovitega cepiva in/ali zdravila ali vsaj obvezne elektronske aplikacije za sledenje okužbam. Danes še vedno nimamo nič od tega,« je uvodoma deja premier in bil nato kritičen: »Zakonsko podlago za obvezno aplikacijo smo si v Sloveniji sicer po težkih mukah zagotovili že julija, vendar je realizacija zastala v domačem in evropskem birokratskem močvirju, zlagani skrbi za zasebnost, pa tudi nesposobnosti za iskanje izvirnih rešitev v izjemnih razmerah na obeh ravneh.«
Zdravstveni sistemi na robu zmogljivosti
Evropa se po zadnjem sestanku Evropskega sveta sicer prebuja, a zamude ne bo mogoče nadoknaditi pravočasno, je dejal nekoliko pesimistično in nato neposredno nagovoril državljanke in državljane: »Od nas vseh, od vsakega posameznika, od vse naše zavzetosti, naše vztrajnosti, trdoživosti, poguma, trme in solidarnosti je odvisno, kako bo šlo naprej. Pred vrati je zima. Spremljali smo, kako je zimo ravno prestala Avstralija. Ni bilo lahko. Nekaj podobnega nas čaka. Ta pandemija ni samo velikanski izziv za zdravstvo, ampak preizkušnja za celotno človeštvo. Za nas Slovence še posebej.« Poudaril je, da je v tem obdobju potrebna plebiscitarna večina razuma in solidarnosti.
Izpostavil je še, da je hladni val pandemije v zadnjih tednih ogrozil celo zmogljivosti najboljših zdravstvenih sistemov na svetu, kot so nizozemski, nemški ali avstrijski. »Nihče nima na voljo neomejenega dodatnega števila zdravnikov in medicinskih sester, prav tako ni mogoče in ni smiselno zaustaviti vseh ostalih nujnih zdravstvenih posegov, saj s tem naredimo le še dodatno škodo, dodatno trpljenje in umiranje. Ko je število okuženih previsoko, zgolj upoštevanje osnovnih preventivnih pravil obnašanja več ne zaustavlja virusa dovolj učinkovito.« Edina obramba pred splošnim razpadom zdravstvenega sistema je takrat po besedah Janše drastična omejitev naših stikov z drugimi, česar ni doživela še nobena generacija. Zatrdil je, da vlada ne sprejema ukrepov z namenom ustrahovanja ljudi.
Zima bo dolga
Janša meni, da je v teh težkih mesecih izjemno pomagala samoiniciativnost posameznikov, ki so se na vseh nivojih kot strokovnjaki vključili v spremljanje in analizo trendov, preučevanje tujih izkušenj, pripravo lastne proizvodnje zaščitne in medicinske opreme in v pripravo smernic za pet doslej sprejetih proti kriznih paketov. Razkril, da v teh dneh vlada zaključuje pripravo že šestega paketa ukrepov (več spodaj) za blažitev posledic epidemije. Naslednji teden bo paket na klopeh poslancev državnega zbora. Ne bo zadnji.
»Pandemija sama kot tudi številni ukrepi za njeno zaustavljanje pri nas in drugod so bili in so izjemno obremenjujoči. Ne samo zaradi omejevanja naše svobode, ampak tudi zaradi vpliva na gospodarstvo in večino drugih življenjsko pomembnih dejavnosti. Daljše obdobje omejitev pri izobraževanju, kulturi, duhovnih in vseh drugih dejavnostih, ki predstavljajo vezivo naše skupnosti, ne more miniti brez negativnih posledic. Zato je naš skupni, nujni, obvezni strateški cilj, da epidemijo obvladamo čimprej do stopnje, ki ne bo ogrožala normalnega delovanja zdravstva in ko jo bomo lahko spet nadzorovali z doslednim sledenjem stikov, tako kot med poletnimi meseci,« ocenjuje Janša.
V nadaljevanju je Janša povzel besede z napovedjo, da je pred nami najmanj mesec dni trdega boja z virusom in nato še meseci velike previdnosti. Po njegovih besedah bo ob večji dostopnosti hitrih antigenskih testov mogoče na lažji način zamejiti posamezne izbruhe virusa. »Če bomo v naslednjih tednih uspešni, bomo lahko božič in novo leto preživeli bolj normalno kot krompirjeve počitnice. Vsekakor pa bo zima dolga. Zadnji sestanek evropskih voditeljev je minil ob razpravi o ocenah Evropske komisije, ki predvideva možnost splošnega cepljenja v mesecih od aprila do junija prihodnje leto. Kolikor bo ustreznega cepiva na voljo prej, bo na razpolago predvsem za ogrožene skupine. Bo težko, a bomo zmogli. Zato, ker se nas velika večina zaveda, da z nujnimi ukrepi ščitimo vse, kar imamo kot skupnost.«
Počivalšek vodstvu GZS predstavil predloge ukrepov v šestem protikoronskem paketu
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je na videokonferenci s predsednikom GZS Boštjanom Gorjupom predstavil ukrepe, ki so predvideni v šestem protikoronskem paketu. »Kot spomladi, bomo tudi v prihodnjih mesecih zagotovili ohranjanje socialne stabilnosti in delovnih mest,« je izpostavil Počivalšek.
Vlada bo šesti protikoronski paket pripravila do konca tedna in se v njem z novimi ciljnimi ukrepi posebej osredotočila na tiste panoge, ki so zaradi epidemije najbolj prizadete. Posebno pozornost bo posvetila majhnim in srednjim podjetjem, ki so najbolj ranljiva in bodo zato deležna posebne zaščite, so sporočili z ministrstva.
»Kljub zaostrovanju gospodarskih trendov ima Slovenija še vedno stabilne javne finance in likviden bančni sistem. Posebej bi želel pomiriti majhna in srednja podjetja, saj razumemo njihovo izjemno stisko in ranljivost v teh norih razmerah,« je dejal Počivalšek.
Subvencioniranje fiksnih stroškov in odpis najemnin
Poleg podaljšanja nekaterih že sprejetih ukrepov, kot je denimo moratorij za kredite in subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, ministrstvo predvideva nove rešitve, med katerimi je ključno subvencioniranje fiksnih stroškov za najbolj prizadeta podjetja ter odpis najemnin tam, kjer je lastnik država ali lokalna skupnost.
Predlaga uzakonitev izvajanja virtualnih skupščin podjetij, saj je sicer njihovo delovanje v času epidemije pomembno ohromljeno. Ministrstvo podpira tudi predlog Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), da se zaradi izjemne situacije za dve leti preloži uveljavitev določb zakona o minimalni plači, ki predvideva njen dvig z začetkom prihodnjega leta, kar bi lahko ogrozilo številna delovna mesta, so še zapisali na ministrstvu.
Po poročanju časnika Finance naj bi bila v prihodnje do subvencioniranja čakanja na delo upravičena podjetja, ki bi glede na lani imela vsaj 40-odstotni upad prihodkov od prodaje. Hkrati se višina nadomestila za čakanje na delo ne bi več omejevala na minimalno, temveč na povprečno plačo. Poroštvena shema SID banke bi se podaljšala, a bi jo poenostavili.
Pri kritju fiksnih stroškov so predlogi trije; po enem bi država subvencionirala del čiste izgube podjetjem, drugi predvideva povračilo škode v obliki izpada prihodkov od prodaje, tretji pa je predlog subvencije nekritih fiksnih stroškov. V vsakem primeru bi se lahko pomoč gibala od 100.000 do 700.000 evrov glede na velikost podjetja, po navedbah Financ pa ni jasno, katerega od modelov bo vlada na koncu izbrala in ali bodo opcije še spreminjali.
