Z okužbami je še vedno najbolj obremenjena Gorenjska, čeprav zadnji podatki kažejo, da je število okuženih pričelo upadati. Na Gorenjskem je bilo na 100 tisoč prebivalcev konec oktobra okuženih 1978 prebivalcev, 1. oktobra pa je bilo 890 okužb. Irena Grmek Košnik s kranjske območne enote NIJZ je na včerajšnji vladni novinarski konferenci pojasnila slabe razmere v regiji. Epidemiologinja je to pripisala več razlogom. Uvodoma je sicer spregovorila o tem, da so Gorenjci po naravi trdoživi, »saj tisočletja kljubujemo težkim naravnim razmeram, ki so nam oblikovale značaj«, nato pa navedla tri razloge. »Del odgovora se verjetno skriva v bolezni sami. Kar 85 odstotkov oseb namreč preboleva bolezen v zelo blagi obliki, torej se ne počutijo posebej slabo, tako da kljub bolezni hodijo okoli,« je pojasnila prvi dejavnik.

Grmek Košnik je sicer na konferenci, kjer je nastopala prvič, navedla številne funkcije, ki jih opravlja znotraj Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano ter v okviru NIJZ. Predstavila se je kot klinična mikrobiologinja, epidemiologinja in študentka prvega evropskega študija preprečevanja okužb, pri drugem dejavniku pa je postalo očitno, da ni tudi študentka sociologije. »Drugi vzrok tega širjenja na Gorenjskem je verjetno to, da od 12. oktobra pa do prejšnjega tedna za osebe, ki so imele visoko tvegan stik, ni bilo urejenega nadomestila (za bolniško). Posledica tega je bila, da so varčni Gorenjci hodili na delo. Osebno mislim, da je ta dejavnik prispeval največ k temu, da je Gorenjska trenutno v najslabšem položaju,« je v stereotip preoblekla napako vlade. Kot tretji dejavnik pa je Grmek Košnik navedla številna zasebna druženja, pri čemer je izpostavila rojstne dneve, poroke, skupinske športe, posamezne prireditve, druženja pred stanovanjskimi objekti in na igriščih.

Kako je govorka, ki je tudi del vladne strokovne svetovalne skupine pod vodstvom infektologinje Bojane Beović, pojasnila dejstvo, da tisti, ki so bili v tveganem stiku z okuženimi niso ostajali doma, so kmalu zatem komentirali v stranki Levica: »Ljudje, ki delajo kljub nevarnosti okužbe, niso nikakršni varčni Gorenjci, ampak so to delavci, ki morajo plačati položnice in nahraniti otroke!« so bili jasni in nadaljevali: »V resnici ne gre samo za stereotip, navržen v neprimernem trenutku – sporno je prelaganje odgovornosti na zaposlene. Vlada je tista, ki je po svoji malomarnosti dovolila, da dva tedna ni bilo pravne podlage, po kateri bi bili zaposleni v primeru stika z visokorizičnim kontaktom z odločbo in denarnim nadomestilom poslani domov.«