Policija je storilca, ki je bil oborožen z avtomatsko jurišno puško, pištolo in mačeto, okrog pasu pa je imel pripet tudi eksploziv, ki se je kasneje izkazal za lažnega, ustrelila že nekaj minut zatem, ko so jih dosegli klici o streljanju v središču mesta. Na popoldanski tiskovni konferenci je notranji minister Karl Nehammer potrdil, da so storilca identificirali, preiskali njegovo bivališče in ob nadaljnjih 18 hišnih preiskavah aretirali 14 oseb. Policija je preiskavo usmerila v stike storilca, podatke o teh osebah so našli v njegovem stanovanju, kjer so našli tudi dele orožja in municijo. Hišne preiskave so potekale tudi v St. Pöltnu in v Linzu, kjer so policisti aretirali dve osebi. Kasneje je švicarska policija v bližini Züricha v povezavi s ponedeljkovim terorističnim napadom na Dunaju aretirali dva mlada moška, 18-letnega in 24-letnega švicarskega državljana.

Medtem ko so včeraj previdno domnevali, da gre za teroristično dejanje, o tem sedaj ni več dvoma, storilec je bil simpatizant islamske države, odgovornost za napad pa je danes zvečer prevzela Islamska država. »'Vojak kalifata' je napad izvedel s strelnim orožjem in nožem ter v avstrijski prestolnici ubil ali ranil približno 30 ljudi, vključno s policisti«, je danes sporočil IS na platformi Naschir News. V pogovoru za avstrijsko tiskovno agencijo APA je Nehammer povedal, da gre za 20 letnega Kujtima Fejzulaia, ki je že bil kaznovan zaradi povezav s teroristično organizacijo. Storilec je imel dvojno državljanstvo, poleg avstrijskega tudi državljanstvo Severne Makedonije. 25. aprila 2019 je bil obsojen na na 22 mesecev zaporne kazni, ker je hotel odpotovati v Sirijo in se pridružiti islamski državi. 5. decembra so ga zaradi njegove mladosti v skladu z s kazensko zakonodajo, ki velja za mlade storilce, pogojno spustili na prostost. Tako njegovega nekdanjega odvetnika Nikolausa Rasta kot tudi pristojne urednike, ki so bili zadolženi za »deradikalizacijo« je Fejzulai uspel prepričati, da je bila ta uspešna in da za družbo ne predstavlja nobene nevarnosti več. »Izhajal je iz povsem normalne družine, ki ni bila pretirano verna,« je dejal Rast, ki je povedal, da se je Fejzulai radikaliziral v eni od mošej na Dunaju. »Zame je bil mladenič, ki je imel smolo, da srečal napačne prijatelje, ki je namesto na trening boksa odšel v mošejo,« je svojo zmoto priznal odvetnik.

Posredovanje posebne enote dunajske policije WEGA, katere pripadnik je ustrelil napadalca.

Glede na to, da je prišlo do streljanja na šestih krajih v samem središču mesta, je policija sprva sklepala, da ni šlo za le enega storilca in da je najmanj eden še na begu, zato je prebivalce pozivala, naj ne zapuščajo svojih domov, če to ni nujno. Prvo okrožje je policija razglasila za rdečo cono s priporočilom, da se ga prebivalci izogibajo. Dunajski župan Michael Ludwig je ponoči sporočil, da danes odpade pouk in naj otroci ostanejo doma. Po današnjih dognanjih kriminalistov in pregledu nekaj več kot polovice videoposnetkov, ki so jih policiji poslali očividci, pa vse bolj kaže, da je bil storilec en sam, vendar pa to ne izključuje možnosti, da je imel pomagače pri pripravi napada.

Danes je tudi že nekaj več znanega, kako točno je potekal napad. Policija je okoli 20. ure prejela več klicev s poročili o streljanju na šestih krajih v središču mesta. Prvo v Seitenstettengasse je v neposredni bližini tamkajšnje sinagoge in centra judovske skupnosti na Dunaju, ki pa je bila v času napada že zaprta, zato je predsednik judovske skupnosti Oskar Deutsch lahko potrdil, da napad ni zahteval nobenih žrtev v teh dveh ustanovah. Kljub temu ne gre izključiti, da bi lahko sinagoga bila cilj terorističnega napada. Priče in policija poročajo o streljanju tudi na dveh bližnjih trgih (Bauernmarkt in Fleischmarkt), eno od prizorišč je bila tudi Slovencem dobro poznana ulica Graben v bližini Štefanove katedrale.

Brezciljno streljanje na goste lokalov

Po prvih poročilih je storilec brezciljno streljal na goste tamkajšnjih gostinskih lokalov, ta predel mesta, imenovan tudi Bermudski trikotnik, je namreč s svojimi številnimi gostinskimi lokali priljubljeno shajališče meščanov. Ker je bilo včeraj na Dunaju za ta letni čas izjemno toplo, okoli 20 stopinj Celzija in ker se je ob polnoči začelo enomesečno delno zaprtje javnega življenja zaradi epidemije, ob katerem velja tudi prepoved delovanja gostinskih lokalov, je veliko Dunajčanov izkoristilo še zadnjo priložnost in preživelo večer zunaj. Enako velja tudi za mnoge kulturne ustanove, v Burgtheatru je bila še zadnja predstava, v dunajski operi je predstavo spremljalo okoli 1000 ljudi, ki so ostali v zgradbi vse do jutranjih ur, ko je policija lahko zagotovila, da so varno zapustili to območje. Enako je veljalo za številne druge ustanove v središču mesta, pa tudi za gostinske lokale, mnogi so se z ulice zatekli v tamkajšnje hotele, kjer so več ur čakali, da so se lahko vrnili domov.

Vojska prevzela varovanje ključnih objektov

Že ponoči se je vrh države dogovoril, da vojska prevzame varovanje vseh ključnih objektov v mestu, zato, da je razbremenila policijske sile, ki so se tako lahko osredotočile na zavarovanje središča mesta in na preiskavo. Trenutno v njej sodeluje okoli 1000 policistov. Že takoj po terorističnem napadu je policija v več jezikih in vztrajno pozivala, naj ljudje posnetke, ki so jih posneli ob napadu ne razširjajo po družbenih omrežjih, saj s tem ogrožajo tako življenja civilistov kot tudi policistov, hkrati pa je objavila spletni naslov in zaprosilo naj jim te posnetke posredujejo in s tem pomagajo pri preiskavi. Danes so z dunajske direkcije sporočili, da so prejeli okoli 20.000 takšnih posnetkov in da so jih približno desetino že pregledali.

20-letni napadalec, avstrijski in makedonski državljan Fejzulai Kujtim. Policija je po pozivu v več jezikih prejela okoli 20.000 posnetkov, dobro polovico so jih do sredine dne že pregledali. Zadnja poročila govorijo, da posnetki ne kažejo na to, da bi bil udeležen še en storilec, kar ne pomeni, da atentator ni bil povezan z drugimi osebami, ki so prav tako odgovorne za napad.

Mednarodni odzivi: Sovraštvo ne sme izbrisati strpnosti

Avstrijska vlada je na današnji izredni seji določila tridnevno žalovanje, danes opoldne so se spominu žrtvam poklonili z minuto molka. »Republika Avstrija je bila, je in bo narod raznolikosti, dialoga in spoštovanja do sočloveka,« je ob tem v izjavi za javnost sporočila avstrijska vlada, zato so včerajšnji dogodki še toliko bolj pretresli državo in prizadeli prebivalstvo.

Kurz: boj med civilizacijo in barbarstvom

Avstrijski kancler Sebastijan Kurz je v svojem nagovoru povedal, da je šlo za napad na »našo svobodno družbo« in obljubil, da bodo izsledili vse, ki so povezani s sramotnim dejanjem. Hkrati pa je opozoril, da se ne smejo ujeti past, ki so jo nastavili teroristi: »Sovražnik, islamistični teror hoče razklati našo družbo in temu sovraštvu ne bomo podlegli.« Kurz je poudaril, da sovražniki svobodne družbe nikdar niso pripadniki neke verske skupnosti, temveč teroristi. Ob tem ne gre za boj med kristjani in muslimani, ne gre za boj med Avstrijci in migranti, temveč gre za »boj med civilizacijo in barbarstvom«.

Predsednik države Alexander van der Bellen je v televizijskem nagovoru državljanom dejal, da je bil včerajšnje teroristično dejanje napad na »naš način življenja, na naše vrednote«, ki jih je treba varovati in ščititi, a hkrati poudaril, da »sovraštvo nikdar ne more biti tako močno ko naša skupnost v svobodi, toleranci in ljubezni«.

Zadnji teroristični napad leta 1995

Avstrijsko prebivalstvo je zaradi terorističnega napada toliko bolj šokirano, ker je bilo ob terorističnih napadih v številnih evropskih mestih, Dunaju to doslej prihranjeno. Zadnji teroristični napad v Avstriji se je namreč zgodil februarja 1995, ko je skrajni desničar Franz Fuchs nastavil cevno bombo v Oberwartu, ki je ob eksploziji ubila štiri Rome. Serija pisemskih bomb, ki jih je Fuchs pošiljal med leti 1993 in 1996, je težko poškodovala 15 prejemnikov teh pošiljk. Ista sinagoga, v bližini katere se je včeraj začel strelski pohod, je že bila žrtev napada leta 1979 in 1981. Medtem, ko eksplozija na dvorišču sinagoge aprila 1979 ni zahtevala človeških žrtev, sta konec avgusta 1981 dva terorista, pripadnika palestinske milice Abu Nidal, ubila dve osebi in poškodovala 21 ljudi. Od tedaj sinagogo, kadar se v njej zadržujejo ljudje, varuje policija.

Nemci poostrili nadzor na meji

Že kmalu po prvih novicah so se odzvali številni evropski državniki, ki so izrazili svoje ogorčenje nad zavržnim dejanjem in izrazili solidarnost z avstrijskimi državljani. Francoski predsednik Emmanuel Macron je tako na twitterju že nekaj čez pol enajsto zvečer objavil, da »Francozi delimo šok in žalost Avstrijcev po napadu na Dunaj. Po Franciji je sedaj tarča napada naša prijateljska država. To je naša Evropa in naši sovražniki morajo vedeti s kom imajo opravka. Mi ne bomo popustili.«

Enako je zatrdila tudi nemška kanclerka Angela Merkel, ki je poudarila, da je islamistični teror skupni sovražnik evropskih držav in da je boj proti tem »morilcem in njihovim pobudnikom, je skupni boj«. Nemčija je danes okrepila varnostni nadzor tako znotraj države kot tudi na nemško avstrijski meji, včeraj so se namreč pojavila tudi vprašanja ali gre morda ob terorističnih napadih v Nici in na Dunaju za usklajena dejanja islamističnega terorja.

Putin: Okruten in ciničen zločin

Na napad na Dunaju se odzvala tudi predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je dejala, da Evropa solidarno stoji Avstriji ob strani in je skupaj močnejša od sovraštva in terorja. Odločnost in enotnost v boju proti islamskemu terorju sta poudarila tudi Donald Trump in Joe Biden, ruski predsednik Vladimir Putin pa je napad označil za »okruten in ciničen zločin«. Da sovraštvo ne sme zmagati in omajati temeljev družbe, ki temelji na solidarnosti in toleranci, saj je to pravzaprav cilj teroristov in njihovih napadov, je poudarila večina državnikov, ki so se odzvali na napad. Predsednik slovenske vlade Janez Janša, pa se je vprašal, kdo je po Franciji in Avstriji naslednji, saj nihče ni imun pred islamskim terorjem, do katerega bi morale imeti oblasti nično toleranco.

Dunaj teroristični napad Islamska država policija terorizem izpostavljamo