Vodnik po volilnem dnevu v ZDA

Vsaka štiri leta se zgodi, da se v središču globalne pozornosti znajdejo elektorji, nihajoče države, iskanje kombinacij do številke 270… – vse to na ameriških predsedniških volitvah z vsemi njihovimi posebnostmi, ki jim bo namenjena noč s torka na sredo.

Predsedniške volitve v ZDA so v bistvu ločene volitve v vsaki od 50 zveznih držav in okrožju D.C. – gre torej za 51 volilnih enot. Vsaka zvezna država ima svojo težo, ki je približno sorazmerna številu njenih prebivalcev, in glede na to ji pripada ustrezno število elektorskih glasov. Sistem je nastal kot kompromis med velikimi in majhnimi, sužnjelastniškimi in ostalimi državami. Vseh elektorjev v ZDA je 538. Za zmago na predsedniških volitvah je treba torej slaviti v toliko zveznih državah, da imajo te skupaj najmanj 270 elektorskih glasov, kar je en glas večine. Ti elektorji potem decembra glasujejo za predsedniškega kandidata, ki je v njihovi državi zmagal, ampak to je formalnost.

Da, izjemi sta le Nebraska in Maine. Gre torej za enokrožni večinski sistem. Če bi denimo eden od kandidatov v 39-milijonski Kaliforniji slavil samo z enim glasom naskoka, bi dobil vseh njenih 55 elektorskih glasov. Od tod tudi možnost, da nekdo dobi večino elektorskih glasov, ne pa tudi večino glasov na volitvah – če v večjih zveznih državah izgublja z razliko in v drugih zmaguje bolj na tesno.

V večini zveznih držav je mogoče na podlagi preteklih glasovanj, anket in analize strukture prebivalstva vnaprej dovolj zanesljivo predvideti zmagovalca. Letos je takšnih približno štirideset zveznih držav. Tistim državam, kjer zmagovalca ni mogoče zanesljivo napovedati, pravijo nihajoče (ali neodločene ali bojišča). Vanje bo danes usmerjena vsa pozornost, saj je od tega, kdo bo tam zmagoval, odvisen razplet. Tradicionalno so najpomembnejše Pensilvanija, Florida in Ohio, letos pa še Michigan, Wisconsin, Severna Karolina, Georgia in Arizona. Biden in Trump sta si blizu še v štirih – Iowi, Minnesoti, Teksasu in Nevadi.

Najprej na Pensilvanijo. Če tam zmaga Biden, ima lepe možnosti za končno zmago, saj bo to znak, da mu gre dobro v regiji, kjer sta tudi Michigan in Wisconsin in kjer je je Clintonova doživela usodne poraze. Florida je bistvena za Trumpa – brez nje bo zelo težko zmagal. Pomembne pa so pravzaprav vse naštete nihajoče države, kajti kombinacij do številke 270 je za oba kar precej.

Prva bosta volišča opolnoči po našem času zaprla Indiana in Kentucky. Od nihajočih držav bo prva Georgia ob enih zjutraj, Ohio in Severna Karolina ob pol dveh, Florida in Pensilvanija ob dveh. Michigan in Wisconsin pa potem ob treh zjutraj. Zadnja volišča se bodo zaprla ob šestih zjutraj po našem času na Havajih in Aljaski. Rezultate bodo zvezne države sporočale bolj ali manj sproti, kot jih bodo po okrožjih preštevali, toda to ne pomeni, da bo zmagovalec znan hitro. Zlasti v državah, kjer še niso začeli šteti glasovnic po pošti, to lahko traja nekaj dni. Pričakovati je tudi veliko ocen, da so rezultati v posamezni zvezni državi pretesni, da bi tam razglasili zmagovalca. Velike televizijske hiše in agencija AP, ki te razglase objavijo, bodo verjetno zadržane.

To je nemogoče reči. Če bi eden ali drugi z naskokom zmagal v večini nihajočih držav, dileme ne bi bilo in bi ga dobili kmalu. Ker je to malo verjetno, bo verjetno treba čakati dan, dva ali več. Morda pa tudi na odločitve sodišč, saj je bilo že sporov okoli glasovnic in načina glasovanja veliko.