Dve tretjini alžirskih volilcev, ki so v nedeljo odšli na referendum o ustavnih spremembah, je podprlo spremembe temeljnega akta države, ki jih je vlada ljudstvu ponudila zato, da bi se končali večmesečni protesti v državi po strmoglavljenju prejšnjega predsednika Abdelaziza Buteflike. A vprašanje je, ali bo to res nov začetek za severnoafriško državo. Referenduma se je namreč udeležilo zgolj slabih 24 odstotkov volilcev, kar je najnižja volilna udeležba v zgodovini Alžirije. Protestniško gibanje Hirak, ki je nasprotovalo tako dvajsetletni vladavini Buteflike kot nadaljevanju klientelističnih povezav v državi po njegovem strmoglavljenju, je namreč pozivalo k bojkotu referenduma. Rezultate, predvsem nizko volilno udeležbo, so zagovorniki človekovih pravic v Alžiriji zato razumeli kot poraz vlade.

Glasovanje na simbolični dan

Novi predsednik Abdelmadžid Tebboune, ki je trenutno na zdravljenju v Nemčiji, je ustavne spremembe obljubil po svoji lanski izvolitvi. Z opozicijo so se začeli posveti, Tebboune pa je poskušal tudi z aretacijami tesnih Buteflikovih zaveznikov zajeziti moč nekdanjih vladajočih klik in vplivnih poslovnežev ter izkoreniniti visoko korupcijo v državi.

Devetnajst mesecev po strmoglavljenju Buteflike je vlada ljudstvu v odločanje predložila predlog ustavnih sprememb, s katerim se posega v temeljni politični ustroj države. Glasovanje je potekalo na skrbno izbran simboličen dan, 1. november, ko je alžirsko osvobodilno gibanje pred 68 leti s Francijo začelo vojno za neodvisnost, ki je trajala do leta 1962. Prav to je v predvolilni kampanji hotela unovčiti tudi vlada, saj je ustavne spremembe zagovarjala z geslom: »November 1954 osvoboditev – november 2020 spremembe.«

Število možnih predsedniških mandatov bo poslej omejeno na največ dva zaporedna. Takšna varovalka prisvajanja oblasti je veljala do leta 2008, ko so jo spremenili, da je lahko Buteflika kandidiral še tretjič. Večja pooblastila bosta z ustavnimi spremembami dobila tudi parlament in pravosodje. Predsednik države bo poslej zavezan izbrati novega premierja iz zmagovite stranke na parlamentarnih volitvah. Prav tako pa predsednik dobiva široka kadrovska pooblastila: imenoval bo predsednika ustavnega sodišča in vse sodnike tega najvišjega sodnega organa v državi, prav tako bo njegov kandidat imenovan na čelo centralne banke. Tudi vojski bodo z ustavnimi spremembami dodeljene večje pristojnosti – posredovati bo smela v tujini.

Nezadovoljstvo v gibanju Hirak

Vlada je zagovarjala ustavne spremembe kot nov list v zgodovini države. S takšno oceno se njihovi kritiki ne strinjajo. Opozarjajo, da so zgrešili priložnost, da se državo dejansko popelje novemu začetku naproti. Kot eno temeljnih napak novih oblasti navajajo zamujeno priložnost, da se v oblikovanje nove ustave vključi aktualne člane iz gibanja Hirak, ki je vse do začetka pandemije koronavirusa nadaljevalo ulične proteste po državi.

Pogled na ustavne spremembe iz različnih taborov tako ne bi mogel biti bolj nasproten. Vlada in dve največji stranki s prenovljenim vodstvom (številni nekdanji visoki funkcionarji so zaradi korupcije pristali za zapahi) zagovarjajo sprejete ustavne spremembe kot krepitev svoboščin. V opozicijskem gibanju Hirak, ki nima hierarhično zasnovanega vodstva, pa jih razumejo kot krepitev avtoritarnosti. Z njimi niso zadovoljni, ker naj ne bi zagotavljale resničnih sprememb v državi.