V Združenih državah je danes uradni volilni dan. Res je predčasno glasovalo že več kot 95 milijonov Američanov, a vendar je torek po prvem novembrskem ponedeljku tradicionalno odločilni dan, ko volilci postavijo piko na i izbiri svojih voditeljev v Beli hiši in v kongresu. Po ocenah se bo volitev letos udeležilo 150 milijonov upravičencev ali približno 63 odstotkov vseh, kar bi bila največja volilna udeležba po letu 1908.

Predsedniška kandidata demokratov in republikancev Joe Biden in Donald Trump sta včeraj v izteku tekme s križarjenjem po ključnih zveznih državah prepričevala še zadnje neodločene volilce, predvsem pa svoje potencialne privržence, naj vendar ne ostanejo doma in gredo volit. Trump je imel včeraj pet nastopov v štirih zveznih državah, v katerih je leta 2016 zmagal in ki jih krvavo potrebuje tudi za drugi mandat: Wisconsinu, Michiganu, Pensilvaniji in Severni Karolini. Biden je imel tri nastope v Ohiu in Pensilvaniji. Slednja je najbolj pomembna od vseh držav – tako bi vsaj lahko sklepali po številu obiskov obeh kandidatov.

Ponedeljek je bil tudi finalni dan kampanje, čeprav to ni zakonska obveza, saj volilnega molka ni. Trump bo rezultate danes pričakal v Beli hiši in po poročanju New York Timesa naj bi imel ob sebi nekaj sto gostov, policija pa načrtuje vzpostavitev varovanega območja več ulic naokoli. Biden bo v največjem mestu Delawara Wilmingtonu, v kongresnem središču, kjer je avgusta sprejel predsedniško nominacijo.

Nemir pri demokratih

Kako tesna bo danes tekma, je mogoče soditi predvsem na podlagi anket, ki pa jim zaradi presenetljivega poraza Hillary Clinton pred štirimi leti malokdo verjame brez zadržka, četudi anketarji zagotavljajo, da so odpravili napake v vzorcih – premalo naj bi bili zastopani belci z nižjo izobrazbo, ki bolj volijo Trumpa. Še vedno pa ostaja vprašanje, koliko je tako imenovanih skritih volilcev Trumpa – tistih, ki anketarjem nočejo povedati, da ga bodo podprli.

Ankete so bile več mesecev zelo dosledne in kazale na precej zanesljivo zmago Bidna. Toda nemir med demokrati ostaja, navsezadnje so se zlovešči znaki za Clintonovo začeli kazati šele v zadnjih dneh kampanje. In nekaj jih je opaziti zdaj tudi pri Bidnu – v nekaterih ključnih zveznih državah se je njegova povprečna prednost v anketah zmanjšala za nekaj odstotnih točk, kažejo podatki, ki jih objavlja RealClearPolitics. Demokrate skrbijo podatki o nižji volilni udeležbi temnopoltih in priseljencev iz Latinske Amerike na Floridi in tudi drugod. Tudi zato sta bila v izdihljajih kampanje aktivna Barack Obama in podpredsedniška kandidatka Kamala Harris. Na skrbi kažejo tudi medijske izjave neimenovanih demokratskih strategov, da so Biden in demokratski aktivisti morda posvetili premalo časa delu na terenu, epidemija gor ali dol. Če Biden vseeno udobno zmaga, bodo te izjave vsaj dokaz, kako globoko se je med demokrate zasejal strah pred ponovitvijo scenarija izpred štirih let.

Trump končuje tako kot leta 2016

Trump je ob koncu kampanje ponavljal pristop iz leta 2016 s številnimi shodi v ključnih državah. Tudi njemu nekateri podatki ne gredo na roko, denimo nižja podpora starejših Američanov na Floridi in v Arizoni. To je lahko posledica njegovega ravnanja od epidemiji, ki je ob ekonomiji in zdravstvenem varstvu glavna tema za volilce. Trump je kampanjo tudi končal v slogu leta 2016: na istem mestu, s shodom v Grand Rapidsu v Michiganu.

Sicer je tudi v izteku kampanje pritegnil več pozornosti medijev – med drugim je dejal, da »bomo takoj po zaprtju volišč nastopili z našimi pravniki« in šli v sodni boj proti glasovnicam po pošti, ki po njegovem odpirajo vrata prevaram in zlorabam, čeprav o tem ni dokazov iz preteklosti. Sodni postopki so bili tema tudi včeraj – v Teksasu je zvezno sodišče odločalo o zahtevi republikancev za izločitev 127.000 glasovnic v pretežno demokratskem okrožju, ker so volilci glasovali iz avtomobila.

Senatna večina v zraku

Večina pozornosti bo danes usmerjena v predsedniške volitve, Američani pa volijo tudi predstavnike obeh domov kongresa. V 435-članskem predstavniškem domu po splošni oceni ne bo sprememb in bodo demokrati obdržali večino. Zanimiv boj pa se obeta za večino v senatu. Kako pomembna je ta, je pokazalo imenovanje vrhovne sodnice Amy Coney Barrett tik pred volitvami, večina v senatu daje tudi vzvode pri potrjevanju sodnikov nižjih sodišč, diplomatov, članov vlade.

Če zmaga Trump, morajo demokrati za večino v senatu pridobiti štiri sedeže, sicer pa tri (v primeru izenačenja ima odločilni glas v senatu podpredsednik države). Volili bodo 35 senatorjev, devet tekem je zelo tesnih, od teh republikanci branijo sedem sedežev. V Južni Karolini se za politično preživetje bori Trumpov zvesti podpornik Lindsey Graham, v Severni Karolini je v tesnem boju republikanec Thom Tillis – kampanje njegovega demokratskega tekmeca Cala Cunninghama ni pokopalo niti razkritje o pošiljanju ljubezenskih sporočil ženski, ki ni njegova soproga. V Iowi je v tesnem boju republikanka Joni Ernst, ki je doživela nekaj sramote na televizijskem soočenju, ko ni znala povedati, koliko mora biti odkupna cena soje, da je dosežen prag rentabilnosti (v kmetijski Iowi je to pomembno). V Arizoni je resen izzivalec senatorke Marthe McSally bivši astronavt Mark Kelly. Ogrožen je sedež Susan Collins v Mainu, ene tistih republikanskih senatork, ki so najbolj oklevale v postopku za odstavitev predsednika Trumpa (na koncu je glasovala proti obema točkama obtožnice), pa republikanski sedež v Montani, pri demokratih pa sedeža v Michiganu in Minnesoti. Deveti tesen boj je za sedež v Georgii, ki ga zdaj zasedajo republikanci. Tam je zaradi pravil te zvezne države mogoč tudi drugi krog.