Uprizorjene smrti pomembnih zgodovinskih osebnosti so že dolgo predmet teorij zarote. In teh kar ne zmanjka. James Dean naj bi po eni od teorij leta 1955 svojo smrt uprizoril zato, ker naj bi mu bilo dovolj slave, zvezdništva in oboževalcev. Elvis Presley denimo, ker naj bi privolil v sodelovanje s FBI kot tajni agent v boju proti mafiji, a je moral po razkritju in grožnjah z umorom inscenirati svojo smrt, spremeniti identiteto in zaživeti po pravilih programa za zaščito prič. Pri tem ima teorija o Elvisu sicer povsem verodostojne nastavke. Izhaja iz Presleyjeve izpričane lojalnosti do ameriške države oziroma tega, da se je kralj rock'n'rolla ob srečanju s predsednikom Nixonom in ob obisku štaba FBI v resnici ponudil, da bi delal zanje. Ob tej priložnosti je tudi dobil izkaznico agenta oddelka na narkotike.
Fotografije iz bunkerja ne prepričajo
Pravzaprav je po Elvisovi smrti oživela tudi teorija o tem, da je živ Bruce Lee. Njegov odhod je bil svojevrsten šok. Superjunak kungfu filmov in simbol vitalnosti je umrl leta 1973 pri 32 letih, navedbe vzroka smrti pa so se razlikovale od samega začetka. Od tumorja prek oteklih možganov do zastrupitve. Zmeda glede tega in šokiranost njegovih privržencev sta zanetili tudi govorice, da Lee sploh ni mrtev. Od slave naj bi s svojo uprizorjeno smrtjo pobegnil tudi (od leta 1971) uradno mrtvi Jim Morrison, novice o tem, da ga je nekdo prepoznal na ulicah Los Angelesa kot klošarja, pa znajo zakrožiti še dandanes.
A najbolj razvpita tovrstna teorija je vezana na Adolfa Hitlerja, ki je uradno mrtev od 30. aprila 1945. Govorice, da to ni res in da je bil njegov samomor uprizorjen, pa se napajajo v ne ravno prepričljivih dokazih. Marsikdo namreč meni, da fotografije iz bunkerja ne kažejo jasne slike. Za glavni materialni dokaz, da je bilo v kraterju granate najdeno sežgano truplo zares Hitlerjevo, velja zobovje. Tega naj bi Rusi, ki so ga našli, pokazali njegovemu zobozdravniku, ki je potrdil njegovo pristnost. Za osebo, ki naj bi Hitlerja in njegovo ženo Evo Braun kremirala, velja njegov voznik Kempke. Ki je vojno preživel in v nasprotju z Linkejem, Hitlerjevim osebnim slugo, končal v ameriških in ne ruskih rokah. Linke je bil v ruskih zaporih deset let, Kempkeja pa so Američani izpustili leta 1947. Leta 1951 je že izdal knjigo spominov z naslovom Jaz sem kremiral Adolfa Hitlerja.
Teorija se je razvijala na Zahodu
A dvomi o tem, da je Hitler resnično končal v bunkerju, so preživeli do dandanes. Zanimivo je, da je za njihov obstoj in razmah močno vplival kar ruski vodja Stalin. Julija 1945 je na konferenci v Potsdamu zahodnim novinarjem rekel, da Hitler verjetno živi v Španiji ali Argentini. Teorija o tem, da so v bunkerju našli nekoga drugega, se je razvijala predvsem na Zahodu, pri čemer pa so bili materialni dokazi, torej čeljust in del lobanjske kosti, v ruskih rokah. Zahodnjaki so do njih prišli šele v tem stoletju. Lobanjsko kost so leta 2009 dobili v analizo Američani in ugotovili, da ni mogla pripadati moškemu, temveč ženski, mlajši od štirideset let. So pa zato francoski patologi leta 2018 ponovno analizirali čeljust in ugotovili, da se izrazito sklada z rentgensko sliko iz leta 1944. Tudi po njihovih dognanjih je Hitler končal v bunkerju leta 1945.
