Le 109,4 kilometra so danes morali prevoziti kolesarji na Vuelti 2020. To pa ne pomeni, da je bila etapa lažja, ravno nasprotno, bila je peklenska. Končala pa se je z izjemnim spektaklom na mitski klanec ekstra kategorije Angliru. Novi junak, ki bo za večno zapisan v zgodovine Dirke po Španije, je postal Hugh John Carthy, ki je malce presenetljivo, a zasluženo dobil kraljevsko etapo. Do sprememb je prišlo tudi v skupnem seštevku. Novi vodilni je Richard Carapaz, ki ima 10 sekund prednosti pred Primožem Rogličem, tretji je sedaj Carthy.
Izjemna bitka za prihod v beg
Štart etape v kraju La Pola Llaviane je bil silovit. Številni kolesarji si želeli priti v ubežno skupino pred prvim od petih kategoriziranih vzponov dneva. Kar nekaj časa je trajalo, da se je na koncu izoblikovala skupina dvajsetih kolesarjev, ki si je nabrala nekaj prednosti pred glavnino. Tam je nato Jumbo-Visma malce umirila tempo, saj so bile vse moči najboljših uperjene na zaključni vzpon. Tudi ogrevanje za Angliru pa ni bilo ravno enostavno. Najprej so tekmovalci opravili z dvema vzponoma tretje kategorije. Tam so si ubežniki nabrali nekaj več kot dve minuti prednosti, v glavnini pa se je nato v ospredje postavila ekipa Movistarja. Ta je na tretji klanec dneva Alto de la Mozqueta in na njegovem spustu prednost čela dirke stopila na manj kot minuto. Šlo je za vzpon prve kategorije, dolg le 6,6 kilometra, a zelo strm. Povprečni naklon je znašal 8,4 odstotka, zahteven pa je bil tudi spust.
Na njem sta se zgodila tudi dva padca. Na tleh se je znašel Davide Formolo, ki je bil v ubežni skupini, in Andrey Amador (Ineos), ki je padel v glavnini. Oba sta se hitro pobrala in nadaljevala z dirko, a padec ni bil prijeten. Huje jo je skupil izjemno pomembni pomočnik Richarda Carapaza, ki se po padcu ni mogel več priključiti do svojega kapetana. Movistar je z močnim tempom nadaljeval tudi na prelaz Alto del Cordal. Tudi to je bil vzpon prve kategorije s povprečnim naklonom več kot osem odstotkov. Ubežniki so se medtem razbili na več manjših skupin in glavnina jih je začela loviti. Na vrhu Cordala je bila v ospredju trojica, ki je imela le še dvajset sekund prednosti. V glavnini tako niso varčevali z močmi že na predzadnjem vzponu. Skupina se je močno razredčila in vse je bilo pripravljeno, da se najboljši med seboj pomerijo na mitskem klancu.
Jumbo-Visma gospodarila na Angliruju
In kolesarji niso razočarali. Priča smo bili 40-minutni bitki, dirigentsko palico pa je imela ekipa Jumbo-Visma. Prav vsi kolesarji so stiskali zobe in trpeli. Zadnjih šest kilometrov Ingluruja je nečloveških. Povprečni naklon na vrhu tega epskega klanca znaša več kot 13 odstotkov, na več odsekih pa je vzpon strmejši od dvajsetih odstotkov; na mestu kjer se cesta postavi najbolj pokonci, tpa znaša kar 23,5 odstotka. Trije ubežniki, ki so bili še na čelu dirke, so bili ujeti na spodnjem delu klanca, tempo pa je prevzela Jumbo-Visma. Nizozemska ekipa je znova delovala odlično, pred začetkom Angliruja je imel Roglič ob sebi še pet pomočnikov in ti so takoj začeli z izjemno močnim tempom. Če je imel 31-letni Slovenec ob sebi celo vojsko, je njegov glavni konkurent v skupnem seštevku Carapaz ostal sam že na vznožju klanca. Rogličevi pomočniki so naredili izjemno delo, število kolesarjev v ospredju se je manjšalo iz kilometra v kilometer. Tempo je bil tako močan, da prostorov za napade enostavno ni bilo. Ob vstopu na najtežji del klanca je imel Roglič na čelu skupine še vedno dva svoja pomočnika. Ob treh kolesarjih Jumbo-Visme je bilo le še sedem drugih kolesarjev.
Carthy najbolj močan ob koncu, Roglič ublažil zaostanek
Približno 3,5 kilometra do konca je tempo rdečerumenega vlaka prebil Enric Mas (Movistar), ki je začel manjši napad. V težave je zapadel Dan Martin, ki je le s težavo še bil na zadku kolesa Carapaza, ki prav tako ni bil sposoben napasti Rogliča. Mas si je privozil deset metrov prednosti, ko so kolesarji trčili v steno. Najstrmejši odsek klanca je prerodil Ekvadorca in načel Slovenca. Carapaz je napadel in prišel do Masa, Roglič pa je ob pomoči Seppa Kussa skušal izgubiti čim manj. Kilometer pred koncem je imel Carapaz 15 sekund prednosti pred Rogličem, nato pa sam zapadel v krizo. Največ moči je v svojih nogah v zaključku imel Hugh John Carthy, ki je tako malce presenetljivo, a povsem zasluženo postal veliki junak brutalnega vzpona na Angliru. Carthy, ki je slavil prvo etapno zmago na Grand touru, je imel na cilju 16 sekund prednosti pred Aleksandrom Vlasovim in Enricom Masom, ki sta bila danes drugi in tretji. Z enakim časom je v cilj prišel tudi Carapaz, ki je tako znova nosilec rdeče majice. »To je izpolnitev mojih sanj. Vsaka dirka, ki jo dobiš, predstavlja izpolnitev sanj, toda zmagati prvič na tritedenski dirki in povrhu vsega še na vrhu tako mitskega vzpona ... Težko je vse skupaj ubesediti,« je dejal 26-letni zmagovalec.
Primož Roglič je kljub hudi krizi iz sebe stisnil maksimum in v zadnjem kilometru celo malce omilil svoj zaostanek. Skupaj s Kussom in Martinom so v cilj prišli 26 sekund za zmagovalcem. To pomeni, da je Roglič izgubil proti Carapazu 10 sekund, takšen pa je tudi njegov zaostanek v skupnem seštevku za Ekvadorcem. Tretji je z današnjo zmago Carthy, ki ima 32 sekund zaostanka za Carapazom, četrti je Martin, ki zaostaja 35 sekund.
»Uf, to je bil kar zahteven vzpon za sprinterja,« se je za organizatorje Vuelte pošalil Roglič, ki je obdržal zeleno majico najboljšega v točkovanju za sprinterje. »Nisem ujel najboljšega dne, a na koncu je vse v redu. S tem sem zadovoljen in že pogledujem proti torkovem kronometru,« je misli po zaključku strnil Kisovčan.
»Zagotovo bo to zahtevna vožnja na čas. Dal bom vse od sebe, potem pa bomo videli, kam me bo to pripeljalo,« je še sklenil prvi favorit za torkovo preizkušnjo.
