Od 90. let minulega stoletja je intenzivnost segrevanja ozračja namreč največja prav na polarnem območju na skrajnem severu planeta. Temperature se tako zvišujejo z enkrat hitrejšo dinamiko kot drugod po svetu, znanstveniki pa ta fenomen imenujejo arktično ojačanje, ko toplejše ozračje, rast temperature morja in manjši obseg ledenega pokrova učinkujejo kot začarana spirala.

"Oktobrski obseg arktičnega morskega ledu bo najmanjši v zgodovini merjenja in njegova rast v jesenskih in zimskih mesecih bo manj izrazita kot običajno," je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal znanstvenik na Danskem meteorološkem inštitutu Rasmus Tonboe.

Najmanjši ledeni pokrov doslej

Po prvih satelitskih podatkih je bil obseg arktičnega morskega ledu 27. oktobra pri 6,5 milijona kvadratnih kilometrov, kar je najmanj za ta čas v letu od začetka satelitskega opazovanja spreminjanja ledenega pokrova v 1979.

V arktičnem poletju se namreč obseg morskega ledu zmanjša na okoli pet milijonov kvadratnih kilometrov, a se nato ob prehodu v hladnejši del leta spet poveča in v globoki arktični zimi običajno doseže okoli 15 milijonov kvadratnih kilometrov.

Vendar pa višje temperature - v zadnjih letih na območju Arktike prihaja celo do takšnih odstopanj, da je moč govoriti o pravih vročinskih valovih - zmanjšujejo tako obseg poletnega kot zimskega ledenega pokrova. Podatki za oktober govorijo o približno osemodstotnem upadu obsega v zadnjih desetih letih.

Manjši obseg ledu, ki odbija sončno svetlobo, povzroča, da morje absorbira več svetlobe, kar dviga njegovo temperaturo in posredno prispeva k dvigu globalne temperature. Tudi če bi emisije toplogrednih plinov ostale nespremenjene, bi trend manjšanja obsega arktičnega ledu h globalnemu segrevanju prispeval dodatnih 0,2 stopinje Celzija, je ta teden pokazala študija Inštituta za raziskave podnebnih vplivov iz nemškega Potsdama.