Število delovnih mest v Sloveniji se je do konca avgusta v primerjavi z avgustom lani znižalo za okoli 11 tisoč, od tega najbolj v predelovalnih dejavnostih, za 7700. Največ oseb je izgubilo delo v kovinski industriji, kjer se je število zaposlenih zmanjšalo za skoraj 3750, kar 4500 manj pa je bilo zaradi manjših potreb v predelovalnih dejavnosti tudi agencijskih delavcev.

Najbolj občuten, približno 20-odstotni padec prodaje je v prvih osmih mesecih letos beležila avtomobilska veriga, kamor ob proizvodnji vozil sodi tudi del kovinske, usnjarske in tekstilne industrije. Prodaja v proizvodnji usnja in usnjenih izdelkov je upadla za 31,6 odstotka, v proizvodnji kovin za 20 odstotkov, v proizvodnji motornih vozil, prikolic in polprikolic za 19,5 odstotka in v proizvodnji tekstilij za 16 odstotkov. Promet zaposlovalnih dejavnostih se je zmanjšal za petino.

Promet jim je upadel celo do 80 odstotkov

Podjetje Boxmark Leather iz Kidričevega, kjer šivajo usnjene prevleke za avtomobilske in letalske sedeže, je še v začetku leta zaposlovalo 1450 ljudi. V prvem valu epidemije, ko so se morali soočiti s skoraj 50-odstotnim upadom prodaje v avtomobilskem sektorju in skoraj 80-odstotnim padcem na letalskem področju, so odpustili okoli 300 ljudi, dodatnih 350 pa poleti, tako da jih v podjetju ostaja le še 800.

»V prvem valu se je dobaviteljska veriga ustavila, zato smo zaradi tega, pa tudi iz varnostnih razlogov, večino podjetja za dva meseca zaprli, delavce pa poslali na čakanje. Poleti smo šli v prestrukturiranje in prilagodili zaposlenost na nove razmere, tako da zdaj delamo v polnem obsegu. Trenutne količine so stabilne, naročila se nadaljujejo, pri čemer opažamo, da začenjajo dobaviteljske verige znova šepati,« pravi Marjan Trobiš, direktor Boxmarka in predsednik Združenja delodajalcev Slovenije. Za prihodnje leto ni preveč optimističen, saj ga skrbi, da se bodo omejevalni ukrepi, ki se jih loteva vse več držav, podaljšali.

Z negotovostjo v prihodnje leto

Andrej Poklič, direktor zreškega podjetja GKN Driveline Slovenija, ki se ukvarja s proizvodnjo avtomobilskih transmisij in avtodelov, pravi, da jih je prvi val korona krize zaradi odpovedi naročil kupcev popolnoma ustavil za celih šest tednov. »Zaposlene smo poslali na čakanja na delo, pogodb za določen čas nismo podaljševali, prekiniti pa smo morali tudi nekaj pogodb za nedoločen čas. Seveda so se zaustavile tudi vse ne nujne investicije,« pojasnjuje Poklič.

Ob koncu pomladi so počasi povečevali obseg aktivnosti, začetek jeseni pa je, kot pravi, naročniško veliko bolj dinamičen in kot tak ne odstopa od letnega plana, zato znova zaposlujejo za določen čas. »Zelo težko je napovedovati, kaj se bo dogajalo do konca leta, ostajamo zmerni optimisti in pričakujemo, da bomo s sedanjim tempom speljali leto. Se bo pa pomladna ustavitev in postopno okrevanje poznalo kot zmanjšanje letnega obsega poslovanja za približno 25 odstotkov,« pravi Poklič, in dodaja, da se tudi v naslednjem letu zagotovo ne bodo vrnili na številke, ki so bile planirane za letošnje leto. Po »zelo optimistični« oceni naj bi predkrizni obseg poslovanja dosegli šele leta 2023.

Ukrepe vlade ocenjuje kot »trenutno zadostne«, ob tem pa pričakuje, da bo vlada sprejela predlog delodajalcev za začasno zamrznitev minimalne plače. »Predviden dvig minimalne plače bi ob ohlajevanju gospodarstva precej znižal konkurenčnost dela v Sloveniji in povzročil selitve podjetij v bolj ugodna okolja,« opozarja Poklič.

Manj pretresov je bilo v tolminskem podjetju Gostol TST, ki je vodilni dobavitelj peskalnih strojev v Sloveniji. »Prvi val smo dobro prestali in večjih posledic ni bilo. Za ta drugi val smo si delo zagotovili, še vedno pa ne vemo, kaj nas čaka v naslednjem letu in kako bodo na koronakrizo reagirali trgi. Zato smo ob previdnosti in varčnosti namenili še večji poudarek iskanju novih poslov,« pojasnjuje direktor Gostola TST Matej Koglot.

V Revozu so odpustili 450 delavcev

S padcem naročil se sooča tudi Revoz, ki je bil po šesttedenskem pomladnem zaprtju proizvodnje in po tem, ko je bil prisiljen poslati večino zaposlenih na čakanje, že maja prisiljen omejiti obseg proizvodnje z dvoinpolizmenskega na dvoizmensko delo. Število zaposlenih so s tako imenovanimi mehkimi ukrepi (prostovoljni odhodi, odpoved naročil agencijam za posredovanje delavcev, predčasno upokojevanje …) zmanjšali za okoli 450.

V zdajšnjem drugem valu epidemije se subvencioniranega delovnega časa zaenkrat še ne poslužujejo. prav tako nimajo potrjenega novega naložbenega projekta, posledično pa ni predvideno tudi novo zaposlovanje. »Pogled v prihodnost je negotov, ocenjujemo, da bodo načrti nekoliko bolj jasni v začetku prihodnjega leta,« pravijo v Revozu.

Zaposlovalne agencije so si opomogle

Čeprav je dejavnost zaposlovalnih agencij v prvih osmih mesecih doživela enega največjih upadov prodaje, pa si je očitno že kmalu opomogla. »Generalno gledano se nam je število zaposlenih sicer znižalo za 10 do 15 odstotkov, vendar smo po drugi strani v septembru in oktobru beležili rekordne številke. Če krize ne bi bilo, bi imeli letos najboljše rezultate doslej, zdaj pa bodo, kot kaže, na koncu leta enaki kot lani, zato bomo morali večino državne pomoči, ki smo jo prejeli ob prvem valu, vračati,« pojasnjuje direktor zaposlovalne agencije Kariera Tilen Prah.

Kot ugotavlja, je koronakriza »udarila zelo neenakomerno«, tudi znotraj posameznih panog. »Medtem ko je na udaru predvsem celotna avtomobilska branža z vsemi dobavitelji, pa je po drugi strani v porastu farmacija, živilska branža, proizvodnja hišnih aparatov in vsega, kar je povezano s prostim časom.«