Davčni svetovalec Snežič je proti omenjenim novinarjem vložil skupno kar 39 tožb zaradi kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime. Te naj bi storili v seriji člankov, povezanih s posojilom, ki ga je SDS leta 2017 prejela od državljanke Bosne in Hercegovine Dijane Đuđić, izpostavlja opozorilo, ki je na platformi med drugim objavljeno ob podpori Evropskega centra za svobodo novinarstva in medijev ECPMF in Mednarodnega inštituta za tisk IPI.

Snežič je po navedbah s platforme od marca 2020, ko je prvak SDS Janez Janša prevzel vodenje slovenski vlade, v medijih blizu SDS, svojih družinskih članov in madžarskih podjetij, povezanih z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom, večkrat izrazil namen vložiti tožbe.

Cirman, Vukovićeva in Modic so tožbe označili kot poskus ustrahovanja in škodovanja njihovemu strokovnemu ugledu. V zadnjih mesecih so bili deležni tudi javnega blatenja. Snežič jih je avgusta obtožil goljufanja davkoplačevalcev, Vukovićevi pa je namenil tudi seksistične opazke. Med drugim je navedel, da je bila intimna prijateljica nekdanjega predsednika izvršnega sveta tedanje Socialistične republike Slovenije, navajajo na platformi.

Povzeli so tudi septembrsko izjavo Društva novinarjev Slovenije (DNS), v kateri je to med drugim opozorilo, da je mogoče pravna sredstva zlorabiti za časovno, finančno in mentalno izčrpavanje novinarjev.

Temu je sledil tvit Janše, v katerem je delil zapis člana SDS s povezavo do članka, v katerem avtor DNS obtožuje pritiskov na sodstvo, državni sekretar za nacionalno varnost Žan Mahnič pa je dan pozneje na Twitterju pozval k preiskavi portala Necenzurirano.

Vlada je v odzivu na zapis, ki ga je v njenem imenu pripravil veleposlanik na stalnem predstavništvu Slovenije pri Svetu Evrope Andrej Slapničar, poudarila, da so Snežičeve tožbe zasebne narave, zato nanje nimajo vpliva.

Spomnila je na dolžnost novinarjev, da poročajo skladno z etičnimi in profesionalnimi standardi ter zagotavljajo točne in preverjene informacije, za svoje objave pa so tudi odgovorni.

Ob tem so zanikali, da bi bil Snežič davčni svetovalec Janše, in spomnili na Janševo opombo na njegovem Twitter računu, da deljenje tvitov ne pomeni nujno tudi izraza podpore njihovemu avtorju.

Poudarili so tudi, da Mahnič ni zahteval preiskave portala Necenzurirano, temveč je le predlagal parlamentarni komisiji, naj pod drobnogled vzame pomanjkanje transparentnosti pri financiranju portala.

Komisarka Sveta Evrope za človekove pravice Dunja Mijatović pa je Snežičeve tožbe v svojem komentarju t. i. strateških tožb proti participaciji javnosti, objavljenem na spletnih straneh platforme, navedla kot enega od primerov "zlorabe instituta tožbe z namenom zastraševati in utišati kritike".