Številnim starejšim, ki potrebujejo pomoč, a starosti ne želijo preživeti v katerem od domov za starejše, lahko pri tem pomagajo sodobne tehnologije. Starejši jih lahko kmalu preizkusijo tudi sami. V BSC Kranj so namreč edini slovenski partner mednarodnega projekta HoCare 2.0, ki razvija inovativne rešitve za socialno in zdravstveno oskrbo na domu. Te bodo s svojim sodelovanjem soustvarjali prav starejši, ki jih bodo uporabljali, in njihovi družinski člani, pravi vodja projekta Jelena Vidovič iz BSC Kranj.

Za sodelovanje v pilotnem projektu, ki bi ga radi čim prej zagnali, po besedah Vidovičeve tako potrebujejo 11 starejših in prav toliko družinskih članov, po enega za vsakega uporabnika. »Najprimernejši so upokojenci, ki starosti ne želijo preživeti v institucionalnem varstvu,« navaja Vidovičeva in dodaja, da naj prihajajo z Gorenjskega. »Lahko so zainteresirani že deležni katere od oblik pomoči na domu, ni pa nujno,« dodaja. V okviru projekta jim bodo pri BSC Kranj zagotovili »testno okolje za nove tehnologije, mreženje, spoznavanje novosti na področju reševanja problematike s staranjem prebivalstva in posredno celo sodelovanje v mednarodnem konzorciju«.

Ni potrebno znanje, le volja

»Ob vsakem načrtovanju uvedbe novih tehnologij je treba imeti v mislih ljudi, za katere načrtujemo rešitve, in poskrbeti, da bodo tehnologijo znali uporabljati. Tako uvedbe ne bodo same sebi namen, ampak bodo služile svojemu namenu,« je že ob nedavno sprejeti strategiji razvoja Kranja kot pametnega mesta, torej mesta, v katerem so storitve podprte s sodobnimi tehnologijami, opozorila direktorica Ljudske univerze Kranj Mateja Šmid. »Ranljive skupine so še vedno digitalno dokaj slabo pismene – kljub številnim brezplačnim možnostim za razvoj digitalne pismenosti v Kranju. In nekako se ne zavedajo, da danes že dejstvo, da si digitalno nepismen, pomeni ranljivost – nevključenost, brez dostopa do določenih informacij in storitev,« je opozorila.

Tega se zavedajo tudi izvajalci projekta HoCare 2.0. Vidovičeva pravi, da so rešitve, temelječe na sodobnih tehnologijah, za sprejemanje in uporabo s strani starejših, potrebnih oskrbe, pravi izziv. Vendar pa naj se ga starejši, ki jih mika, da bi se projektu priključili, ne ustrašijo. »Tisti, ki bi radi sodelovali pri projektu, ne potrebujejo nikakršnega predznanja o uporabi novih tehnologij. Vsega bomo sodelujoče starejše in njihove svojce naučili mi, oni morajo biti zgolj dovzetni za učenje,« pojasnjuje. Kakšne pa bodo njihove obveznosti? »Sodelovanje v debatah na daljavo in reševanje vprašalnikov o njihovih izkušnjah.« Sodelovanje z izbranimi starejšimi in z enim od bližnjih vsakega sodelujočega bo trajalo vsaj eno leto.

Prijave zbirajo na BSC Kranj na elektronskem naslovu jana.franetic@bsc-kranj.si ali na telefonski številki 04/281 72 44. Kot pravi Vidovičeva, naj prijavitelji navedejo svoje ime, priimek, ime družinskega člana, ki bo prav tako sodeloval pri projektu, ter svoje kontaktne podatke (tudi elektronski naslov, če ga imajo). Pripišejo naj še svojo starost, status, izobrazbo in dodajo informacijo, ali morda že živijo v domu starejših ali doma. Prijave na BSC Kranj zbirajo do 15. novembra letos.