Skupina Prevajalci, na pomoč! je bila na družbenem omrežju facebook že pred leti ustanovljena, da bi si njeni člani pomagali pri trenju prevajalskih orehov, torej jezikovnih zagat. Od poslabšanja socioekonomskih razmer, ki od krize leta 2008 naprej močno zaznamujejo tudi področje prevajanja, pa so v skupini pogoste tudi objave, v katerih posamezniki iščejo prevajalca za svoj trenutni projekt. Ena takih objav je v skupini nedavno sprožila debato, kakšna naj bi bila minimalna prevajalska tarifa, ki še omogoča dostojno preživetje.
Nekomu – nemara lastniku kakšne od prevajalskih agencij – se je to, kot kaže, zdelo problematično, zato je na agencijo za varstvo konkurence (AVK) vložil anonimno prijavo. AVK je skupino opozorila zaradi »omejevalnih ravnanj« – s pogovori o najnižjih še »higieničnih« cenah naj bi preprečevali, omejevali in izkrivljali konkurenco na prevajalskem trgu. Problematični naj bi bili tudi priporočilni tarifniki prevajalskih društev.
Škoda za potrošnike
Določitev (minimalne) cene ima, ne glede na to, ali je sprejeta s tarifo ali v obliki priporočenih cen, že po naravi za cilj izključitev in omejevanje konkurence in je izrecno prepovedana s 6. členom zakona o preprečevanju omejevanja konkurence in 101. členom pogodbe o delovanju EU, ob tem opozarjajo na AVK. »Podjetja na trgu med seboj tekmujejo predvsem s ceno. Z določitvijo minimalnih cen prevajalskih storitev pa se med podjetji na trgu omeji oziroma prepreči cenovna konkurenca, saj se z določitvijo minimalne cene izključi negotovost o poslovanju konkurenta. To ima za posledico višje cene teh storitev, običajno tudi ohranitev tržnega deleža in ohranitev oziroma povečanje dobička podjetij, ki ga v primeru, da bi morala tekmovati s ceno, ne bi dosegla,« pojasnjujejo.
Kot dodajajo, »prevajalcem takšna določitev cen tudi preprečuje, da bi na podlagi ekonomsko utemeljenih parametrov določili nižje cene, posledično pa so cene višje. Za potrošnika pa to pomeni, da za storitev prevajanja ne more plačati manj, kot je določeno s tarifo oziroma na podlagi priporočenih cen, s čimer je izkazana tudi škoda za potrošnike.«
Vpliv na cene na trgu?
Kot poudarjajo v skupini Prevajalci, na pomoč!, se je debata razvnela zgolj kot kolegialni pomenek o grozljivo nizkih prevajalskih honorarjih, ki le delu prevajalcev omogočajo preživetje. Zato so bili tudi precej presenečeni nad očitkom, da imajo kakršen koli vpliv na cene na trgu – njihova skupina ima sicer res več kot 8000 članov, a je izrazito neformalne narave. Prevajalcem, v veliki meri samozaposlenim, cene največkrat določajo agencije, ki so za pogajanja bistveno manj odprte kot kakšen končni naročnik; prevajalci jih lahko le sprejmejo ali pa ostanejo brez dela.
»Ne glede na dejanski vpliv oziroma učinek na trg je določanje minimalnih cen prepovedano in po svoji naravi sodi med najbolj resne kršitve omenjenih členov, na katere je agencija še posebej pozorna,« na to odgovarjajo na AVK. Če ugotovijo prekršek, utegne globa znašati do 10 odstotkov letnega prometa pravne osebe oziroma samostojnega podjetnika.
Sistemsko spodbujanje prekarnosti
Pri nas so regulirane le tarife sodnih tolmačev, ostale cene prevajalskih storitev pa določa prosti trg, pojasnjujejo v Društvu prevajalcev in tolmačev Slovenije (DPTS). »Menimo pa, da se o cenah ni prepovedano javno pogovarjati in da je tovrstno tolmačenje AVK preširoko. Običajno so omejevalni sporazumi tajni in podjetja z njimi dejansko določajo cene,« dodaja predsednica DPTS Barbara Rovan, češ da imajo navsezadnje tudi prevajalci z ustavo varovano pravico do svobodnega govora. »Eno glavnih težav na prevajalskem trgu vidimo v sistemu javnega naročanja, ki s trga izrinja samostojne prevajalce in daje prednost agencijam, za katere večina prevajalcev dela. Prekarnost na našem področju se torej spodbuja sistemsko s proračunskimi sredstvi,« opozarja.
»Književni prevajalci kljub strokovnosti, profesionalnosti in zaključeni izobrazbi dostikrat ne zberejo niti za minimalno plačo,« pa opozarja Tanja Petrič, predsednica Društva slovenskih književnih prevajalcev. Metati samozaposlene posameznike s področja kulture v isti koš kot milijonska podjetja, s katerimi ima najbrž navadno opraviti AVK, kaže na vsebinsko nerazumevanje prevajalskega dela, kar vzbuja skrb, je prepričana. »Komunikacija med stanovskimi kolegi je pogosto edina možnost za držanje glave nad vodo in dejansko ne vpliva na cene na trgu. Ljudje v stiski so pripravljeni pristati na marsikaj,« še pripomni.
