Razstava Henrija Cartier-Bressona: Iz oči v oči (7): Jean-Paul Sartre, večni upornik
V Parizu rojen filozof, dramatik, scenarist in romanopisec Jean-Paul Sartre (1905–1980) velja za enega najpomembnejših intelektualcev 20. stoletja. V filozofiji je izhajal iz stališča, da boga ni, človek pa je svobodno bitje, ki kreira samega sebe (Katoliška cerkev je leta 1948 njegova dela uvrstila na seznam prepovedanih knjig). S tem je postal eden od utemeljiteljev eksistencialne filozofije, kar je začel razvijati v razpravi o domišljiji in čustvih (L´Imagination, 1936), dokončno pa utemeljil v obsežnem delu Bit in nič (1943), ki je izšlo še pred nemško zasedbo Pariza. Nastanku knjige je botrovala tudi neposredna izkušnja nemškega ujetništva in poznejšega delovanja v skupini odporniških intelektualcev Socializem in svoboda. Uporništvo je zaznamovalo vse njegovo življenje. Pomembno je vplivala nanj tudi pisateljica in borka za pravice žensk Simone de Beauvoir, ki jo je spoznal že med študijem filozofije in s katero sta potem ostala v odprtem ljubezenskem razmerju. Ob koncu druge svetovne vojne so skupaj z Mauriceom Merleau-Pontyjem ustanovili mesečno revijo Les Temps Modernes (Moderni časi, 1945), glasilo francoskih eksistencialistov, ki izhaja še danes.
(Foto: Fondation Henri Cartier-Bresson/Magnum Photos)
Na vrhuncu hladne vojne v petdesetih letih prejšnjega stoletja je simpatiziral s francoskimi komunisti: obsodil je gulage v Sovjetski zvezi, se upiral intervenciji ...