Rosemaryjin otrok (1968)
Poljski režiser in scenarist Roman Polanski (1933) je avtor grozljivke Rosemary’s Baby po romanu Ire Levina, z Mio Farrow v glavni vlogi. Film pripoveduje zgodbo o dekletu Rosemary, ki jo satanistični kult izbere, da rodi hudičevega naslednika. Otrok se rodi 6. junija 1966. Psihološka drama, strašljiva, okultistična zgodba, je bila posneta v New Yorku, v stavbi Dakota, pred katero je 12 let kasneje Mark David Chapman ustrelil Johna Lennona. Ustvarjalci filma naj bi z delom nase priklicali mnoga prekletstva, najhujše Roman Polanski, ki mu je tolpa Charlesa Mansona leto kasneje okrutno umorila ženo Sharon Tate. Na IMDb ima film oceno 8.0, je pa treba na tem mestu omeniti še eno grozljivko, ki jo je leta 1976 posnel Polanski. Gre za izvrstno psihološko dramo Najemnik (Locataire ali Tenant), ki ima nekaj slabše ocene (na IMDb 7.7), a je za mnoge kritike celo največji film Romana Polanskega. Polanski igra tudi glavno vlogo, najemnika stanovanja v pariški meščanski hiši, kjer se je pred njim skozi okno vrgla prejšnja podnajemnica. Počasi iz kadra v kader se tudi paranoični podnajemnik spreminja v žensko in se na koncu skozi isto okno vrže tudi sam.
Drakula (1931)
Irski pisatelj Bram Stoker je leta 1897 napisal roman o grofu Drakuli, vampirju iz Transilvanije, po katerem so posneli nešteto različnih filmov, serij in muzikalov. Pa še nekaj stripov, video igric, radijskih iger in celo glasbenih albumov je bilo izdelanih. Prvi zvočni film, v katerem krvoločnega grofa igra madžarski zvezdnik Bela Lugosi, je nastal leta 1931, posnel pa ga je Tod Browning, po scenariju Garetta Forda. Zanimivo, Ford je napisal scenarij po odrski predstavi v Derbyju leta 1924. Zgodba je skoraj identična kot v knjigi, lik Bele Lugosija pa je postal legendaren.
Frankenstein (1931)
Gre za prvega iz serije filmov o zdravniku Frankensteinu. Ta ustvari monstrum, ki se ga prime ime Frankenstein (igra ga Boris Karloff). Karloff je zaslovel kot pošast in v tridesetih letih postal vodilni igralec v žanru znanstvenofantastičnih grozljivk. Film ne temelji povsem na romanu Frankenstein angleške pisateljice Mary Wollstonecraft Shelley iz leta 1818, ampak se opira le na osnovno idejo o ustvarjanju pošasti. Zgodba filma je bližje drami Peggy Webling iz leta 1927. Kasneje so posneli še nekaj nadaljevanj in priredb, leta 1935 pa so posneli Frankensteinovo nevesto.
Psiho (1961)
Za angleškim mojstrom suspenza Alfredom Hitchcockom je ostal neverjeten opus bolj ali manj srhljivih filmov. Poznavalci med grozljivkami najvišje uvrščajo Psiho (Psycho), zgodbo o norem morilcu (Anthony Perkins). Ta se spreminja v svojo mrtvo mater, ki jo ima nagačeno v stari hiši. Kot lastnik motela v znameniti sceni pod tušem večkrat zabode hotelsko gostjo (Janet Leigh), jo ubije in zakoplje v bližnjem močvirju. Psiho je bil nominiran za štiri oskarje. Dobil ni nobenega. Tistega leta so se akademiki raje odločili za neproblematično komedijo Apartma.
Noč živih mrtvecev (1968)
Night of the Living Dead je črno-bela ameriška grozljivka iz leta 1967, ki jo je režiral mojster te obrti George A. Romero. Ljudožerski živi mrtveci ali zombiji vstanejo iz grobov in oblegajo podeželsko hišo, v kateri se skriva sedem prestrašenih ljudi. Film, v katerem je režijo, scenarij, montažo in fotografijo opravil Romero sam, je bil posnet za 114.000 dolarjev in zaslužil 30 milijonov. Filmov, ki črpajo iz te klasike, je nešteto, nekaj jih je posnel tudi Romero, zombiji pa so postali eden od zaščitnih znakov ameriške filmske produkcije.
Izganjalec hudiča (1973)
The Exorcist je film Williama Friedkina po istoimenskem romanu Williama Petra Blattyja iz leta 1971. Film govori o obsedenosti deklice (Linda Blair) in obupnih poskusih njene matere (Ellen Burstyn), da jo reši. Odloči se za izganjanje hudiča in za ceno lastnega življenja se z demoni v deklici spopadeta duhovnika (Jason Miller in Max von Sydow), ki se hkrati borita tudi s svojimi travmami. Film odlikujejo sijajna maska in za tiste čase solidni posebni filmski efekti. Originalu so sledila mnoga nadaljevanja filma, ki pa niso bila niti približno tako uspešna.
Teksaški pokol z motorko (1974)
Texas Chain Saw Masacre je ameriška grozljivka, ena od začetnic žanra slasher, v režiji Tobeja Hooperja. Film je dobil svoje nadaljevanje oziroma kar franšizo. Zgodba je preprosta in nadvse krvava. Zaplet prikazuje skupino mladcev, ki se izgubijo na ameriškem podeželju, potem pa naletijo na klan incestuoznih ljudožercev kanibalov, ki naključne mimoidoče muči in zlorablja, na koncu pa jih pojedo. Kultni film je bil posnet za drobiž, menda so zanj zapravili manj kot 100.000 dolarjev, zaslužili pa več kot 30 milijonov.
Žrelo (1975)
Jaws je še ena od grozljivk, ki so zaradi uspešnosti prvega dela prešle na raven franšize, čeprav je treba reči, podobno kot pri drugih takih filmih, da se nadaljevanja in priredbe z osnovnim filmom ne morejo meriti. Režiral ge je veliki Steven Spielberg, po romanu Petra Benchleyja iz leta 1974, prikazuje pa orjaškega ljudožerskega belega morskega psa, ki napada plavalce na obali v Novi Angliji. V glavnih vlogah so Roy Scheider, Richard Dreyfuss in Robert Shaw. Film so posneli za devet milijonov dolarjev in zaslužili skoraj pol milijarde.
Noč čarovnic (1978)
Halloween spada med filme, ki so imeli velik vpliv predvsem na kasnejše mladinske grozljivke, v katerih, podobno kot v Noči čarovnic, na koncu ostane nedolžno dekle, ki se poskuša boriti s pobesnelim morilcem. Film je režiral John Carpenter, govori pa o dečku, ki je pred leti ubil starejšo sestro. Leta 1978 pobegne iz psihiatrične bolnišnice, se vrne v rodni kraj in nadaljuje s pokolom. Proti njemu se borita dr. Sam Loomis (Donald Pleasence) in Laurie Strode (Jamie Lee Curtis). Film je zaslužil 70 milijonov dolarjev in dobil nešteto nadaljevanj.
Izžarevanje (1980)
The Shining je mojstrovina režiserja Stanleyja Kubricka po knjigi Stephena Kinga (ki s filmom ni bil zadovoljen). V grozljivki nastopata Jack Nicholson, kot oskrbnik osamljenega hotela v zimskem času, in Shelley Duvall kot njegova žena. Zakonca s sinom sama preživljata zimo daleč od civilizacije. Nicholson, pisatelj in bivši alkoholik, v zasneženem okolju postaja vse bolj klavstrofobičen, zaradi prividov pa je vse bolj nevaren za ženo in svojega sina. Čeprav gre za enega najboljših filmov vseh časov, ki daleč presega svoj žanr, delo ni dobilo niti ene večje nagrade.