Saga o selektorju mlade slovenske nogometne reprezentance dobiva zaključek. Potem ko so igralci napisali protestno pismo, da pod Primožem Gliho zaradi njegovih metod dela ne bodo več igrali, je predsednik Nogometne zveze Slovenije (NZS) Radenko Mijatović izvršnemu odboru predlagal njegovo razrešitev. Vzporedno je stekla akcija iskanja novega selektorja izbrane vrste do 21 let, ki jo prihodnje leto čaka evropsko prvenstvo na domačih tleh. Glavno besedo pri izboru ima direktor reprezentanc Miran Pavlin, ki zagovarja tezo, da je treba v nogomet vrniti nekdanje uspešne reprezentante. Pavlin tako ni dolgo okleval in za svojega izbranca določil nekdanjega soigralca v izbrani vrsti Milenka Ačimovića. 43-letni Ljubljančan je nazadnje opravljal vlogo športnega direktorja pri Olimpiji, od takrat pa v nogometno dogajanje ni bil neposredno vpet. Trenerskih izkušenj resda nima, a je v karieri igral za velike klube in si je v domačem okolju izboril spoštovanje. Nogometna zveza z izbiro Ačimovića nekoliko tvega, a bi lahko enako dejali ob praktično vsakem drugem izboru.

V dresu Lilla zabil Unitedu

Milenka Ačimovića si je v času igralske kariere slovenski nogometni prostor najbolj zapomnil po neverjetnem golu s sredine igrišča na prvi dodatni kvalifikacijski tekmi za evropsko prvenstvo leta 2000 proti Ukrajini za Bežigradom. Ljubljančan je takrat zadel za 2:1, Slovenija pa si je z remijem 1:1 na povratni tekmi v Kijevu, ko je zadel Pavlin, priigrala prvi nastop na velikem tekmovanju v zgodovini. Prve nogometne korake je naredil pri Olimpiji, pri kateri je bil njegov pokojni oče zaposlen kot oskrbnik stadiona. Ob zeleno-beli kombinaciji mu je bila pri srcu še rdeče-bela, saj je bil tudi goreč navijač Crvene zvezde. Potem ko je pod vodstvom Jedinka Perice hitro opozoril na svoj razkošen talent, je na njegov naslov prišla ravno ponudba Beograjčanov, ki je ni mogel zavrniti. V srbski prestolnici si je slačilnico delil z Dejanom Stankovićem, današnjim trenerjem Crvene zvezde, s katerim sta spletla tesne prijateljske, kasneje pa tudi družinske vezi, saj se je Stanković poročil z njegovo sestro Ano.

Pri Crveni zvezdi je ostal štiri leta in z njo osvojil dva naslova srbskega prvaka, ob tem pa se prebil tudi v slovensko reprezentanco, kjer je bil pod vodstvom selektorja Srečka Katanca »joker« s klopi, in z njo zaigral na evropskem prvenstvu 2000 in svetovnem prvenstvu 2002. Prav tisto poletje mu je uspel prestop v Tottenham, kjer je bil v sezoni 2002/03 soigralec takšnih velikanov, kot so Christian Ziege, Robbie Keane, Teddy Sheringham, Jamie Redknapp in Sergej Rebrov. London je zapustil po sezoni in pol, ko se je preselil v Lille, s katerim je v sezoni 2005/06 prvič in tudi edinkrat v karieri zaigral v ligi prvakov. Trenutek slave je doživel na domači tekmi proti Manchestru Unitedu, ko je v 38. minuti dosegel edini gol na tekmi za zmago svojega moštva. Kasneje ga je pot vodila še k Al Ittihadu in dunajski Austrii, kariero pa je bil prisiljen končati leta 2010 pri vsega triintridesetih letih zaradi težav z desnim kolenom.

Dvakrat športni direktor Olimpije

Kot mnogi pred njim je Ačimović tudi življenje po karieri zapisal nogometu. Športni direktor Olimpije je bil od januarja 2011 do septembra 2012, ko je zaradi slabih rezultatov odstopil skupaj s takratnim trenerjem Erminom Šiljakom. Na isto delovno mesto v isti klub se je vrnil julija 2014 in zdržal še krajši čas, saj se je poslovil maja 2015. V klubu namreč niso imeli posluha za dolgoročno delo. Kljub temu je Ačimović postavil temelje šampionske ekipe, ki je naslednjo sezono po 20 letih vrnila naslov državnega prvaka v Ljubljano. Od leta 2016 ima svoj nogometni kamp, zadnje obdobje pa si je pospešeno prizadeval za pridobitev trenerske licence. Poleti so se pojavile govorice, da bo na mestu selektorja reprezentance do 19 let zamenjal Agrona Šaljo, a se to ni zgodilo. Če v zadnjem hipu ne bo prišlo do preobrata, je Ačimović na pragu selektorskega položaja v mladi reprezentanci, ki bo zanj prva velika priložnost na trenerski poti.