Zaradi večanja števila koronavirusnih okužb so zdravstveni delavci izjemno obremenjeni. Zato moramo storiti vse, da preprečimo prometne nesreče, ki bi še bolj obremenile zdravstveni sistem, pozivajo s policije in agencije za varnost prometa (AVP). Vsak od nas lahko naredi zelo veliko, saj je kar 93 odstotkov nesreč posledica človeškega ravnanja. V trenutni situaciji pa lahko zbranost in previdnost še hitreje popustita. »Opozarjamo tudi na povečevanje števila alkoholiziranih povzročiteljev nesreč med spomladansko epidemijo. Od vseh, ki so do konca maja povzročili nesrečo pod vplivom alkohola (in so jim izmerili nad dva promila), je bilo kar 70 odstotkov iz časa epidemije. Rekorderju so namerili 3,13 promila, šlo je za smrtno nesrečo. Na cesto torej le trezni!« opozarjajo.
Na cesto le v nujnih primerih
Letos je na naših cestah ugasnilo že 77 življenj, v oktobru (zaenkrat) pet. Do konca septembra se je v skoraj 11.700 nesrečah hudo poškodovalo 550 ljudi, skoraj 4100 pa lažje. Marsikdo je še vedno prehiter in ne vozi v skladu s svojimi sposobnostmi, stanjem na cesti, preglednostjo, gostoto in drugimi značilnostmi prometa, vremenom, značilnostmi vozila in tovora. In se ne zaveda, da je lahko usodna že najmanjša napaka.
Še posebej ti tedni so za celotno družbo resen preizkus, zato ravnajmo odgovorno, preudarno, strpno. »Izkažimo spoštovanje in solidarnost do izjemnih naporov zdravstvenih delavcev z največjo mero odgovornosti v prometu,« poudarjajo na policiji in v AVP ter dodajajo, da se odpravimo na pot le v nujnih primerih. Upoštevajmo vremenske in temu primerne cestne razmere. Dan se je namreč tudi zaradi prehoda na zimski čas skrajšal, ceste so spolzke, mokre, občasno tudi že poledenele.
Da bodimo skrbni in pazimo drug na drugega, še posebej v teh časih, svetujejo tudi v Avto-moto zvezi Slovenije, kjer so se pridružili pobudi mednarodne avtomobilistične zveze FIA k povezovanju pešcev, kolesarjev, motoristov, avtomobilistov in drugih voznikov. Ključno je, da se med seboj spoštujejo, saj si marsikje delijo iste površine. Kot pravijo, nova generacija zahteva ukrepe za spoprijemanje z nevarnostmi v prometu in onesnaženjem, ki ga ta prinaša. Prometne nesreče so velik svetovni problem: v njih naj bi letno umrlo 250.000 otrok in mladih. Podobno število žrtev naj bi terjalo tudi onesnaženje zraka na urbanih območjih, h kateremu prav tako pomembno prispeva ravno cestni promet.
Novi izzivi
Pri nas je prometna varnost otrok in mladine dobra. »Pospešeno se urejajo območja šol in vrtcev, hitrost vožnje je večinoma omejena na 30 kilometrov na uro. A prihajajo nove oblike osebne mikromobilnosti, kot so e-skiroji, električne rolke in podobno, ki jih uporabljajo tudi otroci in mladi. Zato jih je treba dodatno izobraževati in ozaveščati o varnem načinu uporabe in udeležbe v prometu,« pravi Erik Logar iz AMZS. Kot poudarja, je nujno tudi izboljšati infrastrukturo za pešce, kolesarje, voznike skirojev, tudi mopediste. Te površine morajo biti povezane, dostopne, vzdrževane in tako varne. Na tak način se bo povečala tudi uporaba trajnih oblik mobilnosti, ki je povezana s še enim velikim izzivom, onesnaževanjem, opozarjajo v AMZS. Izpusti toplogrednih plinov se namreč na vseh drugih področjih znižujejo ali vsaj stagnirajo, v prometu pa strmo naraščajo. Na ravni EU v prometu nastane približno četrtina vseh izpustov, pri nas pa kar tretjina. V primerjavi z letom 1990 se je količina teh izpustov več kot podvojila. In rasti še ni konec. Po napovedi nacionalnega energetskega podnebnega načrta se bo namreč potniški promet z domačimi vozili do leta 2030 povečal za 24 do 27 odstotkov, tovorni promet pa še mnogo bolj, za 56 do 65 odstotkov.
