Prenovljene kamnite rake v Kropi se še vedno bleščijo ob prav tako prenovljenem trgu pred znamenito gostilno Pr' Kovač. »Kmalu bodo dobile svojo značilno patino in obrasle jih bodo alge,« je njihovo prihodnjo podobo napovedal radovljiški župan Ciril Globočnik, preden je v začetku jeseni dvignil zapornico in po rakah spustil vodo. Podjetje His je končalo obnovo, vredno 163.000 evrov, od katerih 58.000 evrov prispeva evropski kmetijski sklad v okviru projekta Arhitektura gorenjskih vasi. Dotrajane rake so obnovili od Koruznega mostu v dolžini 45 metrov na desnem bregu Kroparice in trg pred gostilno na novo tlakovali.

Pomemben del kulturne dediščine

Rake so bile nekdaj lesena vodna korita, kasneje so jih zamenjala kamnita, segajo pa v 15. stoletje, ko se je kot vir energije začenjala uporabljati voda. Zgradili so jih ob hudourniškem potoku Kroparica, ki teče skozi Kropo. Po njih je tekla voda, ki je poganjala vodna kolesa, ta pa so poganjala mehove ali težka kladiva. Za vigenjcem Vice in pred delavnico UKO se v vodni raki še vedno vrti leseno kolo. Ohranjen sistem vodnih rak z zapornicami in bajerjem priča o pomenu in uporabi vodne moči za proizvodnjo energije, potrebne za kovanje, opozarjajo v Kropi.

Prenovljene rake ne poganjajo več ničesar, pravi Saša Roškar iz kranjske območne enote zavoda za kulturno dediščino, ki je z obnovo rak in trga zadovoljna. »Včasih pa je bil v hiši, proti kateri so speljane, mlin, ki so ga poganjale. Pred temi in pred prejšnjimi, ki so bile že dotrajane, so bile tu rake lesene. V Kropi jih je bilo kar nekaj, saj so jih potrebovali za poganjanje vigenjcev, to so manjše kovačnice, ki jih je bilo tu precej. Posebej kadar je bilo hudourniške Kroparice veliko, je bilo vodo težko nadzorovati, zato so bile rake vsaj za manjše kovačnice nujne,« opisuje.

Po besedah Roškarjeve gre za pomemben del kulturne dediščine in ostanke pomembnejše tehniške dediščine na Gorenjskem. Občina se vsako leto v Kropi loti kakšnega projekta, pravi Globočnik, vendar kljub dejstvu, da je celotna Kropa pravzaprav kulturni spomenik, od ministrstva za kulturo v zadnjih desetih letih denarja, s katerim bi pomagali prenavljati objekte, občina ni prejela. »Projektov obnove v Kropi še nekaj časa ne bo zmanjkalo,« opozarja župan in prav tako izpostavlja potrebno obnovo Klinarjeve hiše, v kateri deluje kovaški muzej. »Projekt je že pripravljen, kmalu se bomo lotili pridobivanja gradbenega dovoljenja za celovito obnovo, ki je ocenjena na milijon evrov in pol. Upamo, da bomo med letoma 2021 in 2026 pridobili kaj denarja za to s pomočjo kulturnega evra,« pravi Globočnik.