»Tokratna strategija razvoja je sicer začela nastajati v normalnih razmerah, pred korono, a tudi v odsotnosti nacionalnega dokumenta za kulturo. Trenutno pa smo v stanju, ko ni treba razmisliti samo, kaj povzroča epidemija, ampak potrebujemo popolnoma nov kulturni model na ravni države,« je ob sprejemanju usmeritev za prihodnost povedala vodja mestnega oddelka za kulturo Mateja Demšič. Odsotnost nacionalnega programa za kulturo po njenih besedah povzroča izrazito močan pritisk na MOL, saj je veliko predlogov iz javne razprave v pristojnosti države oziroma kulturnega ministrstva.
Z EPK ali brez nje
»Novi strateški dokument zaznamuje predvsem dejstvo, da se je Ljubljana uspešno uvrstila v finalni izbor za evropsko prestolnico kulture 2025, zato je dokument usklajen z dolgoročnimi cilji EPK. Cilji v njem tako presegajo običajni strateški štiriletni okvir, vsebinska usklajenost obeh dokumentov pa nakazuje našo namero, da z EPK ali brez nje, če januarja ne bomo izbrani, izvedemo vse, kar smo si zadali,« je povedala. Seveda pa strategijo ključno oblikuje tudi epidemiološka situacija, ki je že tako ranljiv kulturni sektor še posebej prizadela: »Ne delamo si utvar, da je stanje kratkoročno ali prehodno, trenutno se nam zdi, da bo epidemija zaznamovala celotno strateško obdobje.«
V strateškem dokumentu so okrepili področje digitalizacije, da bi bili tako javni zavodi kot nevladne organizacije pripravljeni na virtualne prezentacije projektov in delo, čeprav osnovni cilj še vedno ostajata živa umetnost in neposreden stik s publiko. Vodji oddelka se zdi ključno predvsem zagotavljanje stabilnosti: »Tudi zato je bila časovna dimenzija priprave dokumenta podaljšana, dolga je bila tudi javna razprava.« MOL je v tem času prejela 71 pripomb in predlogov.
Rog kot veliki finale
Med vsebinskimi novostmi strategije Mateja Demšič izpostavlja predvsem krepitev mednarodne usmerjenosti in prepoznavnosti ljubljanske kulture v tujini ter krepitev sodelovanja z vsemi 25 občinami ljubljanske regije. Pomembno bo tudi razširjanje mrež umetniških rezidenc, podpora skupnostnim projektom in programom, ki krepijo socialno kohezijo in vključenost pripadnikov ranljivih skupin, pa uvedba transdisciplinarnih kulturnih programov kot novega razpisnega področja, ki presega prejšnje administrativne omejitve.
»Do leta 2023 bomo vzpostavili sistem, ki bo omogočil izvajanje tako imenovanega umetniškega deleža pri investicijskih projektih. Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo ta delež za lokalne skupnosti priporoča, ni pa nujen,« je dodala, spomnila pa je še, da v novi strategiji fokus kulturno-umetniške vzgoje z mlajših razširjajo na vse generacije, krepijo odnos do knjige in sodelovanje mladih pri organizaciji kulturnih dogodkov.
Na področju investicij MOL nadaljuje urejanje galerije Cukrarna, ki bo javnosti predana prihodnje leto, v delu so tudi obnovitveni projekti Križank, Španskih borcev, vile Zlatica, severnih emonskih vrat, Vodnikove domačije, Baragovega semenišča, ljubljanskega gradu in gradu Tivoli. »Upam, da bomo za veliki finale v tem strateškem obdobju končno lahko obnovili tudi tovarno Rog,« si obeta Demšičeva.
Premalo decentralizacije
Mestna svetnica Mojca Škrinjar iz vrst SDS je v razpravi izpostavila, da v sicer dobro pripravljenem dokumentu pogreša natančnejši opis dejavnosti v Rogu, moti pa jo tudi »nedefiniran odnos do Plečnikovega stadiona«, o čemer smo v preteklih dneh že obširneje pisali. Svetnica Asta Vrečko iz Levice v strategiji pogreša decentralizacijo oziroma izvajanje dejavnosti zunaj mestnega središča. Mesto mora razmišljati tudi o ohranjanju preostale povojne stavbne dediščine, ne le stadiona, v povezavi s prenovo Roga pa ji je »žal, da se v iskanju rešitve ni iskalo širšega konsenza z njegovimi trenutnimi uporabniki«. Župan Zoran Janković ji je odgovoril, da so bili zelo vključeni, a je bila mediacija z njimi neuspešna.
